Velik del sveta je zajela bitcoin mrzlica. Tudi v Sloveniji vse več ljudi mrzlično nakupuje bitne kovance v želji, da bi čez noč obogateli.Bitcoini oziroma poslovenjeno bitni kovanci so tako imenovana kriptovaluta oziroma kriptodenar (v uporabi so tudi izrazi, kot so digitalna valuta oziroma digitalni denar, virtualni denar in internetni denar).
__________________________________________________
Napihovanje vrednosti bitcoina privablja tudi hekerje, ki vdirajo v spletne denarnice in kradejo bitne kovance. V sredo zvečer so tako nepridipravi vdrli v spletno denarnico slovenskega podjetja NiceHash in ukradli bitcoine, ki so trenutno vredni več kot 70 milijonov dolarjev. Nekateri dogodek že opisujejo kot največji rop v slovenski zgodovini.
Podjetje NiceHash se ukvarja s ponujanjem platforme, v katero se povezujejo tako imenovani rudarji kriptovalut. Rudarjenje je žargonski izraz za postopek pridobivanja novih bitcoinov z računalniškim reševanjem matematičnih enačb.
__________________________________________________
Leta 2010 si lahko bitni kovanec kupil za nekaj centov …
Leta 2009, ko je skrivnostni Japonec Satoši Nakamoto prvič pognal program za izmenjavo bitnih kovancev, so bili bitcoini skoraj brez vrednosti.
Vrednost bitnega kovanca je potem s pogostimi nihanji naraščala in lani novembra dosegla povprečno ceno več kot 700 ameriških dolarjev.
Preberite še:
Kaj storiti, ko v družino pride brezposelnost?
… letos pa ga prodal za več kot 10 tisoč dolarjev
A letošnjo jesen je vrednost bitnih kovancev strmo narasla in pred dnevi najprej prebila magično mejo 10 tisoč dolarjev, danes pa je že presegla 15 tisoč dolarjev.
Ta skokovita rast je seveda tiste, ki so leta 2010 kupili bitcoine za nekaj centov ali leta 2011 za nekaj dolarjev in jih zdaj prodali po najvišji mogoči ceni, spremenila v milijonarje. Tudi tisti, ki so Nakatomove bitne kovance kupili lani jeseni in jih prodali letos, so podeseterili svoje bogastvo.
Bitna mrzlica, ki privabi iskalce bogastva
Zgodbe o bogastvu čez noč in tako rekoč iz nič so seveda tako kot v časih zlatih mrzlic privabile množice ljudi, ki v upanju, da bo tudi njim uspelo obogateti, derejo k nakupu bitcoinov.
Pogledi na bitne kovance in druge kriptovalute so različni. Za nekatere zanesenjake so bitcoini denar prihodnosti, ki bo potisnil v kot tradicionalne, na države ali državne zveze, kot je EU, vezane valute.
Plačilno sredstvo prihodnosti ali prevara stoletja?
Napovedujejo, da je to plačilno sredstvo prihodnosti, zaradi katerega bo dokončno odklenkalo bankovcem. Številni so navdušeni nad bitnimi kovanci in drugimi digitalnim denarjem tudi zato, ker se lahko z njimi posluje brez bank.
Nasprotniki digitalnih valut pa nasprotno poudarjajo, da so bitcoini zgolj prevara in da bi jih morali prepovedati. Odgovor na to bo seveda dala prihodnost, a že zdaj je mogoče reči, da so bitcoini in druge kriptovalute še daleč od tega, da bi izpodrinili pravi denar.
Digitalno zlato? Hm, prej digitalne špekulativne naložbe.
Vprašanje je tudi, ali so kriptovalute, kot je bitcoin, nekakšno novo zlato mlade generacije oziroma neke vrste digitalno zlato. Temu je težko pritrditi. Kupovanje zlata je seveda predvsem dolgoročna varna naložba za prihodnost, bitcoini pa so zaradi velikega nihanja svoje vrednosti in negotove prihodnosti daleč od tega.
Za zdaj so bitni kovanci predvsem špekulativna naložba, ki privablja ljudi, ki želijo na hitro obogateti. Torej kupiti bitcoine, upati, da se bo njihova cena čim bolj dvignila, ter jih še pravi čas drago prodati. Najboljše takrat, ko imajo najvišjo vrednost in so tik pred tem, da strmoglavijo.
Če se bodo bitcoini izkazali za velik prenapihnjen mehurček oziroma balonček, ki bo enkrat silovito počil in spravil v jezo številne njegove imetnike, to ne bo prvi takšen primer.
Preberite še:
Kako se odpraviti na družinsko smučanje, ne da bi bankrotirali
Tulipanska norost v 17. stoletju
Ponuja se primerjava s tako imenovana tulipansko norostjo oziroma tulipanomanijo v letih 1636 in 1637, ki velja za prvi dokumentirani špekulativni balon oziroma mehurček v zgodovini.
Tulipani so v 17. stoletju predvsem na Nizozemskem postali statusni simbol in njihova cena je sčasoma vse bolj naraščala. Razvila sta se trg tulipanov in tudi špekulativni nakup tulipanovih čebulic.
Namesto bogastva čez noč prišli na beraško palico
Na tem trgu so tudi vnaprej prodajali čebulice tulipanov, četudi jih prodajalci v resnici še niso imeli. S tulipani so trgovali vsi sloji nizozemske družbe: plemiči, meščani, trgovci, služkinje, mornarji …
Ljudje so prodajali svoje premoženje in posestva, da bi kupili tulipane, ker so pričakovali, da bo njihova cena v prihodnosti še bolj zrasla. A nekega dne je tulipanski mehurček počil in številni Nizozemci so ostali brez premoženja.
