“Njegove kosti so kot papir,” so zdravniki dejali o bolnem fantu, ki mu mama poskuša omogočiti čim bolj običajno življenjeKristjan iz Horjula je radoživ in zgovoren 15-letnik bistrega duha, a šibkega telesa. Rodil se je namreč z osteogenezo, obolenjem, pri katerem so kosti zelo krhke. Po rojstvu je imel kar 28 zlomov. Prvih šest mesecev je preživel v bolnišnici.
“Priključen je bil na vse mogoče naprave. Rekli so nam, da ne bo preživel, a se je izvlekel,” pripoveduje mama Ana, ki je pozneje povila še Kristjanovega bratca in polsestrico.
Kristjan se predstavi:
[protected-iframe id=”254cd1a6e0f21b60515ad38749e147fa-133580111-130922336″ info=”https://www.facebook.com/plugins/video.php?href=https%3A%2F%2Fwww.facebook.com%2FAleteiaSI%2Fvideos%2F1910580375638056%2F&show_text=0&width=560″ width=”560″ height=”322″ frameborder=”0″ style=”border:none;overflow:hidden” scrolling=”no”]
Vse v eni osebi
Zanjo dopusta ni. Mama, skrbnica, negovalka in še kaj v eni osebi je 24 ur na dan. Da bi to za kak dan počela druga oseba, si ne more privoščiti. Ob tem je pred sedmimi leti umrl še Kristjanov oče.
Velika Kristjanova strast je šport, goreča želja pa ukvarjanje s športnim novinarstvom oziroma komentatorstvom. Še posebej obožuje ekipne športe, kar so izpostavili tudi v prispevku oddaj Infodrom.
Preberite še:
Zdravniki so ji rekli, da ni normalna
“Kot novinar lahko športnike po tekmi sprašuješ, kako se počutijo. Pomembno je, da ne vidiš le, kako igrajo. V ekipi je kdaj povsem drugače, kot se to kaže na igrišču,” bistroumno ugotavlja najstnik, za katerega meje delovanja in bivanja pomenita postelja in voziček.
Vseeno je osebno spoznal že kopico znanih športnikov. Z njim so se družili ali so mu pomagali zbirati denar za različne potrebščine Anže Kopitar, Tomaž Razingar, nogometaši Olimpije …
Kosti kot iz papirja
Obiskuje deveti razred osnovne šole v Ciriusu iz Kamnika. To je javni zavod, specializiran za vzgojo, izobraževanje in celostno usposabljanje otrok in mladostnikov z gibalno oviranostjo ali z različnimi dolgotrajnimi obolenji.
“Njegove kosti so kot papir. Nanj je treba paziti kot na novorojenčka,” mama navaja slikovite, a obenem srhljive zdravnikove besede. Ker jemlje zdravila, so kosti zdaj krepkejše. A njegovo zdravstveno stanje se lahko spremeni dobesedno čez noč.
Pljučnica bi bila na primer lahko usodna. Tudi zato ga načeloma ne bodo obremenjevali s srednjo šolo. “Vsak dan rečeš hvala za še en dan,” trpko resničnost povzame Ana, ki želi velikemu oboževalcu dalmatinske glasbe nuditi vse, kar je v njeni moči.
