Tradicija uporabe zvezde in drugih okraskov ima zanimiv izvorV skladu z izročilom moramo postavljanje božičnega drevesca dokončati na sveti večer, 24. decembra. Podrli naj bi ga 12 večerov pozneje, to je na Gospodovo razglašenje oziroma praznik svetih treh kraljev. Nekateri mislijo, da je to obdobje kar prekratko, da bi se lahko naužili lepot okrasitve. Hkrati pa se srečujemo z drugim nasprotjem – na številnih krajih vidimo božična drevesca okrašena že na začetku decembra ali celo prej …
Prve okrasitve božičnega drevesca so imele poseben pomen: smreka kot vrsta iglavca, ki je simboliziral raj, je bila okrašena z rdečimi jabolki – prepovednimi sadeži – in piškoti, ki so predstavljali hostije. Drevo je bilo vedno “okronano” z betlehemsko zvezdo. V obdobju reformacije se je navada postavljanja božičnega drevesca razširila. Protestanti so namreč raje od figuric, ki so predstavljale božično zgodbo (torej jaslic), postavljali božična drevesca.
Zvezda in okraski
Zvezda, svetel simbol, ki je Svete tri kralje vodil do Kristusa, je bila dolgo časa predstavljena s prižgano svečo na vrhu božičnih drevesc. Ta so bila nameščena ob vhodnih vratih v cerkve. A zaradi nevarnosti vžigov in požarov so pozneje sveče raje zamenjali z zlatimi zvezdami.
V spomin in opomin, da gre za praznik rojstva, so imeli po družinah zanimivo navado: najmlajšega člana družine so prosili, da je na vrh drevesca namestil zvezdo. Okrasne božične kroglice pa so se pojavile v neki hudi zimi. Ker niso imeli jabolk, da bi jih obesili na smrečico, so se trgovci domislili, da bi jih nadomestili s steklenimi kroglami.
Okraski za božično drevesce
Ko gre za okraševanje božičnega drevesca, domišljija nima meja. V 17. stoletju so ljudje začeli na drevo obešati vrtnice iz papirja, sladkarije in igračke, pojavila pa so se tudi prva osvetljena drevesca. Ta so – zanimivo – nastala zaradi orehovih lupin, ki so bile prekrite z oljem in so zato odbijale lesketajočo se svetlobo.
Pravilna izbira božičnega drevesca
Del čarobnega vzdušja je tudi vonj drevesca.
Prednost nekaterih vrst iglavcev – kot na primer teh iz Normandije – je, da oddajajo zelo prijeten vonj. Poleg tega dobro prenašajo težo okraskov, ko pa so obdani še z darilci, pa sploh postanejo čudovita božična drevesca.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila portugalska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Maja Pintarič.
