Irak je ena od bližnjevzhodnih držav, v kateri se kristjani v zadnjem obdobju spopadajo s preganjanjem in zatiranjem. Toda zgodovina preganjanj iraških kristjanov sega daleč v preteklostZa večino ozemlja današnjega Iraka se je nekdaj uporabljalo ime Mezopotamija. To je starodavna dežela, ki velja za zibelko človeške civilizacije.
Preberite še:
Kdo so najbolj preganjani verniki na svetu
Islamizacija Iraka
Mezopotamijo, v katero se je krščanstvo širilo že v prvem stoletju po Kristusu, so v sedmem stoletju zasedli novi osvajalci – Arabci. Ti so prinesli tudi novo vero – islam. Dežela je dobila tudi novo, arabsko ime – Irak.
Začeli sta se postopna arabizacija in islamizacija dežele med Evfratom in Tigrisom. Kristjani v Iraku so bili večinoma pripadniki nestorijanske Vzhodne asirske cerkve, v 16. stoletju pa se je del kristjanov odcepil od te cerkve, se povezal z Rimom in ustanovil Kaldejsko katoliško cerkev.
Prvi večji pokoli iraških kristjanov, ki so na severu današnjega Iraka dolgo ohranili sirski oziroma aramejski jezik in se zdaj narodnostno opredeljujejo kot Asirci, so se zgodili v 14. stoletju, ko je Irak osvojil islamizirani turško-mongolski vladar Timurlenk.
Preberite še:
Iraški nadškof rešuje preganjane kristjane
Genocid nad Asirci
Ti pokoli pa se ne morejo meriti z genocidom nad Asirci, ki ga je med letoma 1914 in 1920 izvedla turška vojska s pomočjo Kurdov in v Malo Azijo priseljenih Čečenov in Čerkezov. Asirce so napadale tudi arabske tolpe.
Med asirskim genocidom, ki je večinoma v senci prav tako grozljivega genocida nad Armenci, so pobili od polovice do dveh tretjin Asircev.
Znova so bili asirski kristjani pod udarom Arabcev in Kurdov po letu 1932, ko je Irak postal samostojna kraljevina. Leta 1933 je tako iraška vojska ob pomoči arabskih in kurdskih milic na severu Iraka pobila nekaj tisoč asirskih kristjanov, ki so želeli ustanoviti lastno državo.
Črni časi za kristjane po letu 2003
Zatiranje kristjanov se je znova okrepilo po letu 2003, ko so Američani strmoglavili z oblasti diktatorja Sadama Huseina. Okrepili so se namreč islamski skrajneži, tako med suniti kot večinskimi šiiti.
Skrajneži so napadli cerkve ter morili pomembne krščanske politične in verske voditelje. Prav tako so ugrabljali kristjane in jih po izplačani odkupnini izpustili ali celo umorili. Ogroženi kristjani so se v vse večjem številu odločali za beg iz Iraka.
Največji begunski val se je zgodil po napadu islamskih skrajnežev na sirsko katoliško cerkev v Bagdadu oktobra 2010, v katerem je bilo ubitih skoraj 50 vernikov. Ta dogodek je namreč kristjanom pokazal, da je vlada prešibka, da bi jih lahko zaščitila pred skrajneži.
Zdesetkana krščanska skupnost
Če je v Iraku leta 2003 živelo 1,5 milijona kristjanov (od tega pol milijona kaldejskih katolikov, ki jih vodi od papeža priznani babilonsko-kaldejski patriarh s sedežem v Bagdadu), jih je zdaj v državi po različnih ocenah ostalo še nekaj sto tisoč. Najnižja ocena je le 200 tisoč.
Asirski kristjani so pod še hujši udar prišli leta 2014, ko je zloglasna Islamska država zasedla sever Iraka. Skrajneži so kristjanom dali na voljo tri izbire: prestop v islam, plačevanje posebnega davka, če bodo ostali kristjani, ali smrt.
Kristjani so se večinoma odločili za beg na ozemlje, ki je pod nadzorom Kurdov, za sabo pa so pustili svoje hiše in drugo premoženje.
Islamska država je v Iraku potolčena, a kristjani so še vedno ogroženi
Številni iraški kristjani so vzeli v roke orožje in se začeli boriti proti islamskim skrajnežem. Islamska država je zdaj v Iraku več ali manj potolčena, a boj iraških kristjanov proti grožnji izginotja še ni končan.
Tudi nasilje nad kristjani ni preteklost. Napadi nanje se še vedno dogajajo tudi v Bagdadu. Kot meni armenska novinarka Elsy Melkonian, ki za angleško govoreče medije poroča z Bližnjega vzhoda, so ti napadi sporočilo kristjanom, ki so pobegnili v Kurdistan, Libanon ali druge sosednje države, naj se ne vračajo v Irak.
