27 let mineva, odkar smo se Slovenci na plebiscitu izrekli za samostojnost svoje državeRezultate plebiscita, na katerem je za samostojnost glasovalo 88,5 odstotka vseh volivcev, so uradno razglasili tri dni pozneje, torej 26. decembra.
Dvojni praznik
Ta dan je tudi državni praznik, ki se je najprej imenoval dan samostojnosti, nato pa so ga leta 2005 preimenovali v dan samostojnosti in enotnosti. S tem smo želeli poudariti predvsem enotnost državljanov, kot so jo izrazili na plebiscitu 23. decembra 1990.
Danes pa praznujemo tudi dan ustavnosti, ki ga je ustavno sodišče razglasilo leta 1997. Na ta dan je bila namreč leta 1991 sprejeta in razglašena slovenska ustava, s katero smo postavili temelj novemu pravnemu sistemu v samostojni Sloveniji.
Preberite še:
Srhljiva usoda predvojne slovenske gospodarske smetane
Preberite še:
Zamolčani mož, ki je postavil na noge slovensko gospodarstvo
“Vriskaj, Ljubljana! Ukaj, Maribor”
Pred dnevom samostojnosti in enotnosti je ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore v ljubljanski stolnici daroval mašo za domovino.
V pridigi je med drugim poudaril, da je to priložnost in povabilo, da v naših srcih in v naši zavesti odmevajo besede preroka Sofonija: “Vriskaj, sionska hči! Ukaj, Izrael! Veseli se, raduj se iz vsega srca, jeruzalemska hči! Gospod te je rešil obsodbe, odstranil je tvoje sovražnike. Vriskaj, Ljubljana! Ukaj, Maribor. Veseli se, raduj se iz vsega srca ti, ki ti je bil podarjen raj pod Triglavom.”
“Boga, ki je Izraela rešil obsodbe, ki je odstranil njegove sovražnike, prosim, naj bo med nami in naj tudi nas reši vsega hudega, ki bi nam ga želeli naši sovražniki ali bi si ga povzročili sami. Naj se ozre nanjo in jo blagoslovi z obema rokama, kakor je dejal Cankarjev Kurent. Ta blagoslov naj se dotakne tudi vseh njenih prebivalcev.”
Preberite še:
Potica, kot jo speče sestra Nikolina
Naučimo se znova praznovati
Dnevi pred plebiscitom so bili v resnici dnevi veselega pričakovanja, je dejal nadškof Zore.
“To je bil dogodek, v katerem smo Slovenci in prebivalci Slovenije sebi in drugim odločno povedali, da hočemo živeti v svoji državi, svobodni, samostojni in neodvisni. Prešeren dan je bil to. Praznovali so ljudje, katerih jezik je pesem in katerih pesem je vriskanje,” je povedal nadškof in ob tem dodal, da mu je zelo žal, da danes ni več tako, in da se zdi, da nimamo razloga za veselje.
Vse je pozval, naj se naučimo znova praznovati. “Ljudje, ki so v srcih mrtvi, ljudje, v katerih ni prazničnosti in ponosa na državo, ki nam je bila podarjena, na državo, v kateri nam Bog kliče: ‘Slovenec, ne boj se, naj ti roke ne omahnejo’, na državo, za katero so se ljudje borili in za katero so nekateri tudi umrli; takšni ljudje ne bodo sposobni usode te države vzeti v svoje roke,” je sklenil Zore.
