Kaj je tisto, kar je bilo v minulem letu najpomembnejše, in kaj nas čaka v novem letu
Leto 2017 – leto pomembnih volitev
Leto, ki ga puščamo za sabo, je bilo leto pomembnih volitev. To je bilo tudi leto, v katerem je oblast v ameriški prestolnici Washingtonu prevzel newyorški milijarder Donald Trump. Res je, da je zmagal že novembra 2016, a vladati je začel po inavguraciji januarja letos.
Slovenka kot prva dama ZDA
Skupaj s Trumpom je v Belo hišo vstopila tudi naša rojakinja, Sevničanka Melania Trump (nekdaj Melanija Knavs) s sinom Barronom. Fotografija, ko Trump z roko na Svetem pismu, ki ga drži Melanija, prisega kot predsednik ZDA, je kmalu obkrožila svet.
Država mlinov na veter se je odločila za ustaljeno pot
Marca letos so na volitve odšli Nizozemci. Na koncu kampanje, ki jo je zaznamovala zaostritev nizozemsko-turških odnosov, je slavil stari-novi premier, desnosredinski liberalec Mark Rutte, nizozemski Trump Geert Wilders, ki zagovarja izstop Nizozemske iz EU, pa je obtičal na drugem mestu.
Namesto nove francoske revolucije smo dobili novi obraz
Še bolj kot nizozemske so bile pomembne volitve v Franciji. V drugi najmočnejši članici EU, ki jo že nekaj let pestijo gospodarske težave in je v letih 2015 in 2016 doživela krvave napade islamskih skrajnežev, so izbirali novega predsednika oziroma predsednico države.
Če bi zmagala kandidatka Nacionalne fronte Marine Le Pen, bi bil to konec Evrope, kot jo poznamo, so svarili njeni nasprotniki. Na koncu je bila evroskeptična Le Penova, čeprav se je uvrstila v drugi krog, maja letos prepričljivo poražena.
Premagal jo je politični novinec, mladi Emmanuel Macron, ki je z 39 leti postal najmlajši predsednik Francije v zgodovini. Nekdanji bančnik in nov francoski politični obraz je bil junija z dobro leto staro stranko uspešen tudi na parlamentarnih volitvah.
Preberite še:
Kdo so najbolj preganjani verniki na svetu
Preberite še:
Zamolčani mož, ki je postavil na noge slovensko gospodarstvo
Preberite še:
3 navade, ki uničujejo naš naravni ritem in nam dnevno škodujejo
Najmlajši premier na svetu
Macronov uspeh je onkraj Karavank oktobra letos z zmago na predčasnih parlamentarnih volitvah po svoje ponovil 31-letni konservativec Sebastian Kurz. Ta je postal novi avstrijski premier in je zdaj najmlajši predsednik vlade na svetu.
Hladna prha za hčerki pastorjev
Leto 2017 bo ostalo v slabem spominu za dve evropski predsednici vlade – Nemko Angelo Merkel in Britanko Thereso May. Obe političarki, ki imata zanimivo skupno točko (Merklova je hčerka luteranskega pastorja, Mayeva pa je hčerka anglikanskega duhovnika), sta letos na volitvah sicer zmagali, a njuni zmagi lahko opišemo kot klavrni.
Najprej je Mayeva junija letos na predčasnih volitvah , ki jih je sama sklicala v pričakovanju, da bo do tal potolkla laburiste, s svojimi konservativci izgubila večino v parlamentu.
Po tej hladni prhi je morala Mayeva, ki ji nasprotniki v stranki neprestano žagajo stolček, za sestavo nove vlade skleniti koalicijo s severnoirskimi unionisti.
Preberite še:
To je najbogatejši Slovenec vseh časov
Preberite še:
Kako odpustiti tisto, kar je nemogoče odpustiti?
Preberite še:
Božič vse postavlja na glavo
Težave nekdanje kraljice Evrope
Septembra letos je na volitve odšla tudi nemška kanclerka Angela Merkel. Njena Krščanska unija (CDU/CSU) je sicer zmagala, a premalo prepričljivo za sestavo trdne vlade. Nemčija je tako že nekaj mesecev v politični negotovosti in brez nove vlade.
Nemirna Katalonija
Svet in EU je razburkal tudi katalonski referendum o neodvisnosti 1. oktobra letos. Na referendumu, ki sta ga zaznamovala policijsko nasilje nad volivci in nizka volilna udeležba, je velika večina izglasovala katalonsko neodvisnost.
A Madrid te neodvisnosti ni priznal, Kataloniji je odvzel avtonomijo ter za 21. december razpisal nove volitve, na katerih pa so spet zmagali zagovorniki neodvisnosti.
In kaj nas čaka v letu 2018?
Še vedno se bo Španija, morda vse bolj tudi EU, ukvarjala s katalonskim vprašanjem. To je Madrid zapletel tudi s tem, da je po razglasitvi neodvisnosti priprl del katalonske vlade, del vlade s katalonskim premierjem Carlesom Puigdemontom na čelu pa pognal v tujino.
Catalonia: 19 elected candidates either in prison, on bail or in exile. Spanish state aims to deny them taking their seats and subvert election result. pic.twitter.com/HQQJfwKExf
— George Kerevan (@GeorgeKerevan) December 26, 2017
Negativen učinek lahko ima tudi nadaljevanje politične negotovosti v Nemčiji, kar bo okrepilo zahteve, naj se Merklova dokončno poslovi z oblasti.
Najpomembnejše volitve v letu 2018 bodo v Rusiji. Tam bodo volivci marca izbirali predsednika države. Najverjetneje bo zmagal dozdajšnji predsednik Vladimir Putin.
Marca 2018 bodo na volišča odšli tudi naši zahodni sosedi. Italijo namreč čakajo predčasne volitve, na katerih se bodo za zmago pomerili levosredinski demokrati in populistično Gibanje petih zvezdic.
Preberite še:
Skrivnostni grad, na katerem so izdelovali slavno čokolado
Novembra bodo kongresne volitve v ZDA. Če bodo zmago odnesli demokrati, lahko to Trumpu precej oteži nadaljnje vladanje in zagreni drugo polovico mandata.
Zloglasna Islamska država v Siriji in Iraku je na kolenih, a nevarnosti islamskega terorizma še ni konec. Leta 2015 in 2016 je zaradi napadov najbolj trpela Francija. Teroristi so v letu 2016 sejali smrt tudi v ZDA in v Nemčiji. V Evropi je bila leta 2017 najbolj na udaru islamskih skrajnežev Velika Britanija, hud napad je doživela tudi Barcelona. Kaj se bo dogajalo v letu 2018?
Preberite še:
Islamska država je v Iraku potolčena, a kristjani so še vedno ogroženi
Zaplete se lahko tudi pri pogajanjih o izstopu Velike Britanije iz EU. Verjetno se bodo nadaljevali spori med Brusljem in Poljsko. Tudi prepad med zahodnimi članicami EU in Višegrajsko skupino zaradi begunskih kvot je lahko vse večji.
Kriptovalute, še posebej bitcoin, so s svojo silovito rastjo zaznamovale leto 2017. Skoraj zagotovo bodo dvigale prah tudi v letu 2018.
Preberite še:
Je to novo zlato ali le velika prevara?
