Ljudje, ki so se zaradi brezposelnosti znašli v stiski, pogosto občutijo globoko bivanjsko nezadovoljstvoDelo je sredstvo za ekonomsko preživetje in orodje, s katerim človek razvije svoje družbeno, politično, kulturno in osebno življenje. Zaposlitev je tudi vir zdravja ali bolezni – telesnega, duševnega in družbenega dobrega ali pa slabega počutja. Zato so spremembe in krize, povezane z delom, z duševnega vidika zelo pomembne.
Marsikje svetu dela primanjkujeta dva pomembna dejavnika: po eni strani je ponudba dela zelo omejena, po drugi pa so službe, ki so na voljo, pogosto zelo slabe. Trg prekarnih zaposlitev družbe naredi ranljivejše in pomeni veliko javnozdravstveno težavo.
Preberite še:
Vodenje zbora francoskega nacionalnega radia prevzema Slovenka
Preberite še:
Will Smith: Vstanite iz udobnega naslonjača in delajte napake
Brezposelnost: duševno-družbena težava
Brezposelni v starosti 45 let in več – pogosto žrtve zmanjševanja števila zaposlenih, najemanja zunanje delovne sile in drugih razmer, ki se dogajajo v novih modelih upravljanja – trenutno trpijo zaradi skrb zbujajoče negotovosti, ki jo povzročajo resne težave pri iskanju zaposlitve.
Duševni in družbeni učinki brezposelnosti so številni in zelo resni; posamezniku, na kratko, povzročajo slabo počutje in nezadovoljstvo z njegovim trenutnim življenjskim položajem. Med njimi so:
• bivanjska negotovost in zmeda, pesimizem, depresija, obup in pomanjkanje spodbude,
• občutki negotovosti, ranljivosti in šibkosti, poraza, neučinkovitosti, frustracije in krivice,
• nizka samopodoba,
• neorganiziranost vsakdanjega življenja,
• pomanjkanje določene vloge, položaja, moči, ugleda ter družbene istovetnosti in prepoznavnosti,
• ekonomska, družbena, ideološka in moralna odvisnost,
• omejenost družbenih stikov zaradi pomanjkanja vezi z družbenimi skupinami v svetu dela,
• odtujitev od poklica zaradi pomanjkanja in izgube delovnih pristojnosti in ker karierni načrti posameznika postanejo neuresničljivi,
• uničenje posameznikovih osebnih, profesionalnih in organizacijskih načrtov,
• nesposobnost priprave pomenljive avtobiografske predstavitve lastnega dela; izogibanje brezposelnosti z zatekanjem v družbena ”zatočišča” (zgodnja upokojitev, bolezen, nezmožnost za delo, status študenta ali gospodinje …) ali k nezdravim in napačnim umikom, kot so alkohol, kajenje, zdravila na recept in druga sredstva.
Preberite še:
Ob nedeljah zaprto: raje manj evrov v blagajni in zadovoljna ekipa
Preberite še:
Kaj lahko svoje otroke nauči mama, ki je zaposlena?
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
