Gospod mu je rekel: “Vzel bom tvoje roke in ti dal svoje … Dotakni se jih.”Kar nekaj svetnikov in blaženih je slovelo po tem, da so na poseben način trpeli skupaj z Jezusom: tudi oni so na svojem telesu imeli žive rane. Med njimi so tako priljubljeni svetniki, kot so sv. Frančišek Asiški, sv. Katarina Sienska in, malce bliže našemu času, p. Pij.
Pa tudi Irving “Francis” Houle, povprečen možakar iz ameriške zvezne države Michigan.
Stereotipno življenje
Irving se je rodil na severu Michigana, v mestecu z imenom Wilson, leta 1925. Bil je eden izmed šestih otrok, rojenih Petru in Lillian Houle. Houlovi so bili resnično verna katoliška družina.
Irvingovo življenje je bilo stereotipno življenje družine srednjega razreda na ameriškem srednjem zahodu. Živel je tako, kot si lahko predstavljamo: gimnazijo je končal leta 1944, ko je še divjala druga svetovna vojna. Naslednji dan se je pridružil ameriški vojski. Služil je v Evropi, Afriki in na Bližnjem vzhodu. Prislužil si je medaljo in bil odlikovan za vzorno vedenje. Vojsko je zapustil leta 1946.
Preberite še:
Sara Ahlin Doljak: Zaradi bolezni ne more govoriti, a je še vedno uspešna odvetnica
Preberite še:
Ob nedeljah zaprto: raje manj evrov v blagajni in zadovoljna ekipa
Poroka, otroci, služba …
Irving je po zgledu svojega očeta začel živeti tradicionalno življenje mladega katoličana. Leta 1948 se je poročil z Gail LaChapelle in imela sta pet otrok: Stephena, Petra, Johna ter dvojčka Matthewa in Margo.
Družina je živela na severu Michigana, Irving pa je bil zaposlen pri kemijskem podjetju Montgomery Ward. Bil je dejaven župljan pri sv. Jožefu in član Kolumbovih vitezov, kjer je opravljal naloge namestnika območnega predsednika.
Zgodilo se je na veliki petek
Francis je imel 67 let, ko so se mu na veliki petek, 9. aprila 1993, prvič pojavile stigme. Francis je enemu od svojih bratov in duhovniku Robertu Foxu (ki je o njem pozneje napisal knjigo) zaupal, kako se mu je ob začetku posta, na pepelnično sredo, prikazal Jezus. Povedal jima je, da mu je Jezus rekel: “Vzel bom tvoje roke in ti dal svoje … Dotakni se jih.”
Na veliki petek so se mu otekline na dlaneh in na zgornji strani rok odprle in začele krvaveti. Walter Casey, upokojeni policist, ki ga je škof prosil, naj bo ves čas ob Francisu, je pojasnil, kako je mož vsako jutro med polnočjo in tretjo uro 365 dni na leto trpel Jezusove bolečine. Francis mu je povedal, da ga je devetnajstkrat obiskala Mati Božja in mu med obiski povedala, da bo k njemu privedla veliko ljudi ter njega k mnogo ljudem.
Preberite še:
Mlada mamica izgubila bitko z rakom. To je njena zgodba.
Molil nad okoli 100 tisoč ljudmi
Francis naj bi v svojem življenju molil nad okoli 100 tisoč ljudmi. Ljudje so ure in ure čakali, da bi obiskali ostarelega dedka, ki je imel stigme in je nanje polagal roke. Jokali so, se ga dotikali in mu poljubljali roke.
Houle nikoli ni iskal osebne pozornosti, finančnih darov ali podpore. Prepričan je bil, da je vsako ozdravljenje prišlo od Boga in da nihče ne bi smel častiti njega, ampak le našega Gospoda Jezusa Kristusa kot resnični vir slehernega duhovnega ali telesnega ozdravljenja.
15 let stigem
Umrl je na prvo soboto v letu, 3. januarja 2009. Imel je 83 let in je Kristusove rane nosil dlje kot 15 let. Francis je eden izmed redkih laikov v zgodovini Cerkve, ki je prejel stigme.
Dva škofa v Marquettu v ameriški zvezni državi Michigan, James H. Garland in Alexander K. Sample, v Houlovem delovanju nista našla ”nobene napake” in sta mu podelila svoj blagoslov. Vseh teh podatkov pa ni še nihče posredoval v Rim.
Houle je napisal tole molitev:
O, moj Jezus! Moje srce je tako težko. Tvoje breme je zame preveliko.
Prosim Te, dobri moj Jezus, naj za trenutek sprejmem Tvoj križ. Le toliko, da boš vedel, kako mi je mar.
Ozri se name, ljubi Gospod, s svojim milostnim pogledom. Naj Tvoje roke, ki ozdravljajo, počijejo na meni.
Če je takšna Tvoja volja, mi, prosim, podeli zdravje, moč in mir.
Amen.
Preberite še:
Will Smith: Vstanite iz udobnega naslonjača in delajte napake
Preberite še:
Slovenec, po katerem se imenuje tudi mesto v ZDA
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
