Možgani so nekdaj oblikovali družbena omrežja, danes pa ta oblikujejo možganeZnameniti Aristotelov izrek pravi: ”Človek je po naravi družbena žival.” Nobena skrivnost ni, da je sodobni tehnološki razvoj privedel do nastanka družbenih omrežij, kajti ljudje nenehno hrepenimo po povezovanju z drugimi.
Z znanstvenega vidika so možgani družbeni organ telesa; to je bila od vsega začetka naša spodbuda za oblikovanje družbenih omrežij. Danes pa ta oblikujejo naše možgane. Toda kako?
Odvisno je od nas
Številne raziskave opozarjajo na škodljive učinke družbenih omrežij na možgane, vključno z negativnimi vplivi na duševno zdravje. Toda v tem videoposnetku o načinih, kako družbena omrežja vplivajo na naše možgane, dr. Dan Siegel, profesor za psihiatrijo na losangeleški univerzi, pojasnjuje najpomembnejše podrobnosti in ugotavlja, da družbena omrežja niso nujno nekaj slabega; gre za to, kako jih uporabljamo.
Preberite še:
Siti idealnih družinskih prizorov na Facebooku? Poglejte nekaj realnih.
Tveganje, pojasnjuje Siegel, je v pomanjkanju neverbalnih znamenj. Komunikacija prek družbenih omrežij ne vključuje tona in jakosti glasu, izraza na obrazu in podobno. Ta neverbalna znamenja obdeluje desna polovica možganov, ki je povezana tudi s pomembnimi funkcijami, kot sta uravnavanje čustev in avtobiografski spomin.
Preberite še:
Ste se že kdaj vprašali, kako deluje GPS?
Preberite še:
Telefoni v francoskih šolah povsem prepovedani. Kaj pa v Sloveniji?
Glavna nevarnost je …
Družbena omrežja pa po drugi strani predvsem ”zaposlujejo” levo polovico možganov, ki, zanimivo, vrednoti tudi to, kaj si o nas mislijo drugi. Če dopustimo, da omrežja nadomestijo neposredne medčloveške odnose, je torej ena izmed temeljnih nevarnosti, da s tem zapostavimo nekatere dele naših možganov in njihove funkcije.
Družbena omrežja marsikomu omogočajo, da se poveže z ljudmi, ki jih osebno ne more srečati ali s katerimi bi sicer izgubil stike, to ni prav nič trajno škodljivega. Naša odgovornost pa je, da družbene medije uporabljamo kot dodatek h komunikaciji, ne kot nadomestilo zanjo.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
Preberite še:
Skrivnostni beli menihi, ki zdravijo ljudi
Preberite še:
Sara Ahlin Doljak: Zaradi bolezni ne more govoriti, a je še vedno uspešna odvetnica
Preberite še:
Kako uspe Kate Middleton ohranjati tak videz pri 36 letih?
