Kako je mogoče, da je ta mali otok krščanstva preživel?Katoliška skupnost v Nagasakiju je preživela najhujše preganjanje kristjanov v zadnjih stoletjih in atomsko bombo, ki je razdejala vse mesto in življenja ljudi. Toda skupnost v Nagasakiju danes ne životari, ampak je v razcvetu.
Od kod kristjani na Japonskem?
V Nagasaki in širše po Japonskem so krščansko vero prvi prinesli jezuiti s Portugalske, ki jih je vodil sveti Frančišek Ksaverij. Ta je 15. avgusta 1549 prispel v Nagasaki. Krščanstvo se je širilo kot val in že v naslednjih tridesetih letih je bilo na Japonskem več kot dvesto tisoč katoličanov. Nagasaki je v tem kratkem obdobju razcveta katoliške vere postal znan po svetu kot mali Rim.
Muhavost vladarjev
Toda naklonjenost japonskih fevdalnih gospodov do krščanske vere je bila kratkotrajne narave. Potem ko se je nekaj pomembnih samurajev krstilo, je takratni vladar Hidejoši prepovedal krščanstvo in zapovedal vsem verujočim, naj se odpovejo svoji veri. Preganjanje je napovedal tako, da je zajel tri jezuite, petnajst frančiškanskih tretjerednikov, dva laika in šest frančiškanov. Vsem so odrezali levo uho in jih prisilili, da so pešačili v več kot 500 kilometrov oddaljen Nagasaki. Tam so jih križali. Toda medtem ko so jih vojaki pribijali na križ, se je med mučenci razlegalo petje psalmov.
Preberite še:
Islamska država je v Iraku potolčena, a kristjani so še vedno ogroženi
Nasilno preganjanje
Kljub preganjanju se je krščanstvo še vedno širilo. Po smrti takratnega cesarja je znova prišlo do kratkega razcveta vere kljub temu, da je bila prepovedana. Toda leta 1614 se je začel nov, še močnejši val preganjanja kristjanov. Preganjanje je spremljalo še večje nasilje. Kristjane v Nagasakiju so polivali z vrelo vodo, dokler se niso odrekli veri ali umrli od opeklin. Japonske oblasti so celo obljubile nagrado vsakomur, ki je ovadil kristjana. Tako jim je uspelo, da okoli leta 1640 na Japonskem ni bilo niti enega duhovnika več.
Odločitev, ki je rešila Cerkev
Ker so kristjani spoznali, da bo krščanska vera na Japonskem izginila, če ne bodo ukrepali, so sklenili, da bodo odslej skrivali svojo versko pripadnost. Tako se je rodila japonska “podzemna” Cerkev. Njena zgodovina je polna žalosti in trpljenja. Da bi se lahko izognili preganjanju, so morali vsako leto poteptati ikono Jezusa in Marije, vendar ni bilo duhovnikov in zato nikogar, ki bi jim lahko dal odvezo, tako da so trpeli zaradi svojih dejanj. Z leti se je trpljenje stopnjevalo z izgubo spomina na skrivnosti vere in tamkajšnjim kristjanom več kot 200 let ni ostalo drugega kot upanje, da bo nekega dne prišel misijonar.
Preberite še:
Kako odpustiti tisto, kar je nemogoče odpustiti?
“Odkritje” kristjanov
Ko se je Japonska pod prisilo znova odprla svetu, so Američani tam sezidali cerkve, a vanje so smeli stopiti le zahodnjaki. Toda leta 1864 je mlad pater Petitjean, ki je bil sam že dolgo velik častilec japonskih mučencev, prispel na Japonsko. Kmalu je skupina vernikov iz vasi blizu Nagasakija odkrila, da imajo zopet duhovnika v deželi. Našli so ga v mestu, pokleknili pred njim in mu povedali, da so iste vere kot on. Začudenega duhovnika so še vprašali, kje ima kip Marije, saj je bilo to zanje znamenje, da je resnično duhovnik. Tako so ga pripeljali v vas, kjer je daroval sveto mašo. Žal so oblasti izvedele za to in poslale vse vaščane, ki jih je bilo več kot tri tisoč, v delovna taborišča po Japonskem, da bi razbile njihovo enotnost.
Svoboda za kristjane
Končno je po posredovanju Evropejcev na japonskih tleh zavladal verski mir. Ko so se vaščani po skoraj 30 letih vrnili domov, ni od njihovih kmetij ostalo nič. Toda prvih dni svobode niso porabili za to, da bi si znova pridobili orodje, temveč so svoj napor vložili v gradnjo katedrale. Tako jim je uspelo, da so že leta 1917 s sveto mašo proslavljali odprtje in posvetitev katedrale, posvečene Materi Božji.
Preberite še:
6 držav, v katerih se Jezus ne sme roditi
Groza atomske bombe
Skupnost v Nagasakiju je počasi rasla in pridobivala vedno več ljudi. Okoli leta 1930 je bilo tako že več kot 14.000 kristjanov v tem delu Japonske, toda mir ni trajal dolgo. Z drugo svetovno vojno so prišle še večje grozote. 8. avgusta 1945 je atomska bomba padla prav na del Nagasakija, kjer so živeli kristjani. Tako je bilo skoraj vse krščansko občestvo izbrisano.
“Kri mučencev je seme novih kristjanov”
Po razdejanju, ki ga je za sabo pustila atomska bomba, se je v naslednjih dneh zbral ostanek kristjanov. Kljub vsem grozotam in trem stoletjem preganjanja niso obupali. Na mestu, kjer je stala katedrala, so zgradili kapelo, kjer so obhajali spominsko slovesnost za vse žrtve napada. Že 20 let pozneje so znova zgradili katedralo. To svetišče in kipi, posvečeni krščanski zgodovini, so še danes priče, da v Nagasakiju še vedno živi Cerkev, ki je niti večstoletno preganjanje niti atomska bomba ne moreta uničiti.
Viri: ncregister.com, tsunagujapan.com
Preberite še:
Sara Ahlin Doljak: Zaradi bolezni ne more govoriti, a je še vedno uspešna odvetnica
Preberite še:
Frančišek Saleški nam sporoča, naj nas ne bo strah prihodnosti
