To je mož, ki je ob koncu prve svetovne vojne napisal prvi slovenski nacionalni ekonomski program, a je bil nato po drugi svetovni vojni pozabljen in zamolčanSlovenci smo imeli v času habsburške monarhije podjetne poslovneže, kot je bil Josip Gorup. Med slovenskimi politiki je na Kranjskem pred prvo svetovno vojno v prihodnost usmerjene gospodarske poteze vlekel Evgen Lampe.
Enotni slovenski gospodarski prostor
A, kot ugotavlja slovenski zgodovinar Igor Grdina v svoji knjigi Slovenci med tradicijo in perspektivo, je bil Milko Brezigar tisti, ki je prvi razmišljal o posebnem slovenskem gospodarstvu kot relativno avtonomni in zaokroženi ekonomski enoti.
Brezigar, ki se je rodil oktobra 1886 v Doberdobu v učiteljski družini, je v Gradcu in na Dunaju študiral pravo, nato pa še ekonomijo v Berlinu.
Preberite še:
To je film, ki ga Slovenci nismo smeli videti
Preberite še:
Zamolčani mož, ki je postavil na noge slovensko gospodarstvo
Gospodarski novinar
Od leta 1911 je v Vedi ter drugih slovenskih in nemških časopisih objavljal članke z gospodarsko vsebino, leta 1914 pa je prevzel urednikovanje gospodarskega dela dunajskega krščansko-socialnega glasila Reichspost (vir: Slovenska biografija).
Brezigarjev pogled na prihodnost
Po koncu prve svetovne vojne, ko je habsburška monarhija razpadla, se je za stalno vrnil nazaj v Slovenijo. Septembra 1918, torej tik pred dokončnim propadom črno-rumene monarhije, je v Celju objavil knjižico z naslovom Osnutek slovenskega narodnega gospodarstva, ki velja za prvi slovenski nacionalni ekonomski program.
V času, ko se je podirala stoletja stara monarhija in je večina Slovencev zaskrbljeno razmišljala, kaj bo prinesla prihodnost, je Brezigar poudarjal, da lahko Slovenci spremembe izkoristijo v svoj prid in se izognejo gospodarskemu uničenju le, če se bodo znali pravočasno prilagoditi velikim spremembam.
Preberite še:
Pozabljeni mož, ki je napovedal slovensko prihodnost
Ekonomsko zaokrožena slovenska dežela
Brezigar je svojim rojakom položil na srce, da so skupina nadarjenih individualistov, ki pa bodo morali zdaj združiti sile, če želijo na prostoru nekdanjih avstrijskih dežel (Kranjska, Štajerska in Koroška) ustvariti skupno narodno gospodarstvo.
Meje Brezigarjeve prihodnje ekonomsko poenotene slovenske dežele (ne smemo pozabiti, da je Osnutek izšel v času, ko se še ni točno vedelo, kakšna bo razmejitev po razpadu habsburške monarhije) so na Koroškem tekle malce južneje od slovensko-nemške jezikovne meje.
Preberite še:
Sloviti Slovenec, ki je ustvaril svetovno znamenitost
Brezigar slutil, da bomo izgubili Primorsko
Zunaj gospodarskih meja prihodnje slovenske dežele, kot jo je poimenoval, je Brezigar pustil tudi slovensko ozemlje med Muro in Rabo, ki je takrat spadalo v madžarski del Avstro-Ogrske, ter tudi Trst in svojo rodno Goriško.
Kot meni Grdina, je Brezigar s tem Slovence, ki so bili lahkoverno prepričani, da bodo prihodnje državne meje pravično potekale po jezikovni oziroma narodnostni meji, psihološko pripravljal na izgubo Primorske, ki so jo Britanci, Francozi in Rusi leta 1915 obljubili Italiji, če bo ta napovedala vojno Avstro-Ogrski in Nemčiji.
Preberite še:
Nezaželen nezakonski otrok, ki je postal zgled za vse Slovence
Industrializacija in slovenizacija gospodarstva
Brezigar je v Osnutku tudi poudarjal, da morajo Slovenci pospešiti industrializacijo in uresničiti tako imenovano slovenizacijo gospodarstva, torej, da morajo biti lastniki podjetij na slovenskem ozemlju večinoma narodno neomajni ljudje.
Bil je tudi optimističen, da bo prihodnja jugoslovanska država za Slovence zaradi večje gospodarske razvitosti v primerjavi z narodi južno od Kolpe in Sotle velika gospodarska priložnost.
Preberite še:
Zadnji vitez na svetu, ki je menda znal slovensko
Zlata ali temna doba?
Brezigarjev optimizem se je deloma uresničil, saj je Slovenija šele po prvi svetovni vojni močneje zakorakala v industrializacijo in je bilo obdobje 20. let prejšnjega stoletja, če si sposodimo besede slovenskega zgodovinarja Žarka Lazarevića, zlata doba slovenskega kapitalizma.
Po drugi strani pa so Slovenci leta 1920 zaradi zamenjave avstrijskih kron za (srbske) dinarje v razmerju 4 : 1 izgubili 80 odstotkov vrednosti svojih prihrankov. Prav tako je Beograd slovenski del Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev oziroma Jugoslavije vedno davčno izžemal.
Preberite še:
Molčeči genij, ki je dosegel to, kar ni uspelo še nobenemu Slovencu
Liberalni politik, ki je umrl pozabljen
Brezigar po objavi Osnutka ni več pisal ekonomskih znanstvenih besedil. Leta 1919 je bil član gospodarske delegacije Kraljevine SHS na pariški mirovni konferenci, do novembra 1920 narodni poslanec v Beogradu, v letih 1920 in 1921 urednik gospodarskega dela časnika Jutro …
Brezigar, ki je bil med obema svetovnima vojnama eden vodilnih gospodarskih strokovnjakov liberalnega tabora, je leta 1945, ko so oblast v Sloveniji prevzeli komunisti, odšel v Avstrijo. Zadnja leta svojega življenja je preživel v zavetišču za ostarele begunce v Salzburgu. Tu je aprila leta 1958 tudi umrl.
