Ivan Šušteršič je bil v obdobju pred prvo svetovno najbolj vpliven slovenski politik v habsburški monarhijiIvan Šušteršič (tudi Šusteršič) se je rodil maja 1863 v Ribnici. Na Dunaju je uspešno končal študij prava, po vrnitvi v domovino pa je bil leta 1890 eden od ustanoviteljev Katoliškega političnega društva, predhodnice Slovenske ljudske stranke (SLS).
Šušteršič se zavihti na čelo SLS
Po smrti kanonika Karola Kluna leta 1896 je postal Šušteršič poleg Janeza Evangelista Kreka in Evgena Lampeta ena od osrednjih osebnosti katoliškega tabora na Slovenskem.
Leta 1896 je bil Šušteršič prvič izvoljen za poslanca v državnem zboru na Dunaju. Poslanski mandat je leta 1898 odložil, nato pa znova bil poslanec od leta 1900 do propada habsburške monarhije leta 1918.
Leta 1901 je postal poslanec v deželnem zboru Kranjske, med letoma 1912 in 1918 je bil tudi kranjski deželni glavar.
Preberite še:
Kako je Slovenec razrešil ekonomsko skrivnost
Preberite še:
Slovenec, ki je bil v Argentini 20 let nepremagljiv
Mojster politične taktike
Šušteršič je veljal za spretnega taktika in stratega, politične poteze, ki jih je premišljeno vlekel, so bile dolgoročne. Tako je bil v dunajskem deželnem zboru poleg prvaka avstrijskih socialdemokratov Viktorja Adlerja in mladega češkega voditelja Karla Kramařja eden od glavnih pobudnikov uvedbe splošne volilne pravice (za moške).
Prav uvedba splošne volilne pravice leta 1907 je stranki SLS omogočila, da je na kranjskih deželnih volitvah leta 1908 končala vladavino liberalcev. SLS je tako postala nesporno najmočnejša slovenska stranka. Ta položaj je ohranila vse do druge svetovne vojne.
Preberite še:
Mož, ki je v najbolj temnih časih napovedal slovensko državo
Preberite še:
“Če želim biti prava državljanka, moram znati slovensko”
Nekronani vojvoda kranjski
Šušteršič, ki je imel vzdevek nekronani vojvoda kranjski, je bil prvi slovenski politik, ki je slovensko politiko uveljavil prek ozkih deželnih mej na ravni celotne habsburške monarhije.
To mu je uspelo zato, ker je na Dunaju uspel sestaviti večnarodne poslanske skupine iz vrst poslancev slovanskih narodov ter se postaviti na čelo teh povezav.
Preberite še:
V Slovenijo prihaja film o Marijini revolucionarni prisotnosti v svetu
Vplivni politični igralec na ravni celotne monarhije
Z vodenjem teh poslanskih skupin, ki so imele pomembno vlogo v dunajskem državnem zboru, je imel Šušteršič pomembno politično težo in velik vpliv na avstrijski politični sceni.
Šušteršičev politični zaton je bil povezan s pešanjem moči habsburške monarhije in razkolom znotraj SLS na Šušteršičevo strujo in strujo Janeza Evangelista Kreka.
Šušteršič je bil do konca zvest cesarstvu
Glavni vzrok razkola je bilo različno stališče do obstoja habsburške monarhije. Šušteršič je bil do konca zvest cesarstvu in je zagovarjal oblikovanje južnoslovanske enote zgolj znotraj monarhije. V tej južnoslovanski enoti bi imeli prevlado katoliški Slovenci in Hrvati.
Na drugi strani so Krek in njegovi vse bolj številni privrženci, med katerimi je vse bolj izstopal nadarjeni štajerski politik Anton Korošec, bili pripravljeni v skrajni sili tudi izstopiti iz monarhije, v kateri so vse bolj dvigali glas velikonemški nacionalisti.
Preberite še:
Slovenski samostan, v katerem je tretja najstarejša lekarna v Evropi
Šušteršič svari pred velikosrbstvom
Krekovi privrženci prav tako niso imeli zadržkov do povezovanja s pravoslavnimi Srbi. Nasprotno je Šušteršič že po zmagi Srbije nad Bolgarijo v drugi balkanski vojni leta 1913 svaril pred velikosrbsko politiko, češ da se bodo Srbi v primeru priključitve slovenskih dežel južnoslovanski državi, v kateri bodo imeli prevlado, v Sloveniji počutili gospodarje in bodo srbščino postavili za jezik uradov in šolstva.
Razkol med Šušteršičem in Krekom je bil tudi generacijski, saj so na stran Kreka stopila mladi katoliški izobraženci, medtem ko je imel Šušteršič oporo med starejšimi privrženci SLS.
Preberite še:
Slovenski ekonomski genij, ki si je z begom rešil življenje
Korošec postane glavni slovenski politik v državnem zboru
Prvi udarec je Šušteršič prejel že leta 1914, ko je zaradi izgube zaupanja odstopil kot predsednik slovensko-hrvaškega kluba poslancev v dunajskem deželnem zboru.
Na čelo kluba, ki je združeval poslance SLS in hrvaške poslance iz Dalmacije (ta je bila za razliko od Slavonije in Hrvaške, ki sta spadali pod ogrsko polovico monarhije, del avstrijske polovice) se je nato zavihtel Krekov varovanec Korošec.
Preberite še:
Mož iz Vipave, ki se je zapisal v rusko zgodovino
Pobeg v Švico
Po razpadu monarhije se je dokončno poraženi Šušteršič umaknil na Dunaj, od tu pa na Tirolsko in nato v Švico. Šele decembra 1922 so mu dovolili vrnitev v domovino, kjer je leta 1923 neuspešno kandidiral za poslanca v beograjskem parlamenta.
Po tem porazu se je dokončno politično upokojil. Umrl je v Ljubljani oktobra 1925.
Glavna vira: Andrej Rahten, Od Majniške deklaracije do habsburške detronizacije;
spletna stran Slovenska biografija
Preberite še:
Uspešni vohunski triler o Mariji končno v slovenskih kinih
Preberite še:
Obarvaj svoj post: Zakaj delam?
Preberite še:
“Okolica iz samskih dela problem”
