Naj na začetku povem, da ljubezen do gora ni vgrajena v moj DNK, tako kot je vgrajena v vsaj polovico našega slovenskega narodaSlovenci smo narod, ki živi in diha z gorami, čemur seveda botrujejo geografske značilnosti naše države. Čeprav sem sama odraščala v aktivni družini, kjer smo redno hodili na sprehode, izlete in počitnikovali v gorah, pa se prav gorskega pohodništva nismo lotevali.
Zakaj sem vzljubila pohodništvo
Tudi sicer sebe ne bi opisala kot športnega tipa človeka. Če mi ponudite nekaj opcij najljubšega preživljanja prostega časa, bi si izbrala branje na kavču ob skodelici čaja, sprehajanje po muzejih in starih ulicah kakšnega evropskega mesta ali karkoli, povezano z modo in nakupovanjem.
Pohod v gore – ali celo ukvarjanje s športom v širšem smislu – zagotovo ne bi bila ena izmed možnosti. Pa vendar se že nekaj let enkrat tedensko z družino odpravimo v gore, recimo temu pretežno sredogorje. In čeprav se omejimo nekje do višine 2000 metrov nadmorske višine, se v nekaj tednih, kaj šele mesecih, nabere zavidljiva količina “višincev”, kot temu pravi moj mož.
Prav on je “kriv” za to, da sem iz povsem antihribovskega dekleta postala nekdo, ki ima za sabo že kar lepo število takšnih in drugačnih vzponov v vseh letnih časih ter zelo raznolikih vremenskih razmerah. V tem času sem ugotovila, da mi je pohodništvo na nek način priraslo k srcu. Opažam namreč njegove številne pozitivne učinke v svojem življenju in v življenju naše družine. Tukaj je le nekaj najbolj očitnih.
Preberite še:
4 ideje, kako družino spraviti v akcijo
Preživljanje časa v naravi
Prva in najbolj očitna dobra točka našega družinskega pohodništva je to, da smo zaradi njega ogromno v naravi (za izlet izberemo konec tedna). Gibanje je za otroke in njihov dober razvoj nujno, pri čemer je hoja človeku eden najbolj lastnih načinov gibanja. Opazila sem, da z izleta pridemo utrujeni, a povezani.
Zaradi pohodniških izletov smo tudi veliko bolje spoznali Slovenijo. Tako sem zadnjič med preverjanjem sinovega znanja spoznavanja družbe, ko sva imela pred sabo razgrnjen zemljevid Slovenije, opazila, da zelo dobro pozna različne kraje v Sloveniji in da se na zemljevidu znajde bolje od marsikaterega odraslega.
Preživljanje družinskega časa skupaj
Druga pozitivna stvar pri vsem skupaj je to, da smo v tem času seveda skupaj. Če si skupaj, ni možnosti za “beg”. Včasih bi bil raje kje sam, ampak bistvo družine je tudi v tem, da si se zmožen dati na razpolago in da delaš kompromise, pri čemer iščeš tisto, kar je najboljše za družino kot celoto.
Za družino se mi zdi preživljanje skupnega časa zelo pomembno. In čas, preživet na izletu v naravi, se mi zdi bolj kakovosten od tistega, ko vsak doma brska po svojem telefonu, otroci pa gledajo risanke na televiziji. Da ne bom zvenela preveč idealistično. Verjetno bi otroci, če bi imeli izbiro, skoraj zagotovo izbrali valjanje na domačem kavču pred sopenjem v klanec. A verjamem, da bodo naši družinski izleti ostali globoko v njih in da se jih bodo kot odrasli z veseljem spominjali.
Preberite še:
“Smrtno resne” ali noro zabavne družabne igre
Preberite še:
3 stvari, ki jih vaši otroci najbolj potrebujejo
Pohodništvo pripomore k dobri kondiciji …
Če grem k telesnim pozitivnim učinkom našega pohodništva, se moram pohvaliti, da imamo zaradi njega vsi kar dobro kondicijo. Najini trije otroci recimo brez najmanjšega problema prehodijo tudi več kot deset kilometrov in vsi, tudi najmlajša, osvojijo vrhove, ki jih marsikateri odrasli ne bi zmogel. Zelo malo so bolni in morda gre nekaj zasluge za dober imunski sistem tudi temu, da smo veliko na zraku.
To, da imamo dobro kondicijo, pride prav tudi v drugačnih okoliščinah, recimo na potovanju, kjer kondicija za hojo in vzdržljivost nasploh prideta še kako prav. Jaz pa sem hojo v hribe enkrat tedensko vzela kot svoj osebni “aerobni kardio”. Tako nimam slabe vesti, ker ne hodim na aerobiko, pilates, jogo ali kakšno drugo obliko organizirane vadbe, za katero bi verjetno tako ali tako precej težko našla čas.
… na duha pa deluje pomirjujoče in navdihujoče
Ne nazadnje ima zelena narava čudovit pomirjujoč učinek na živce in psiho. Vedno znova me med potenjem in grizenjem kolen preplavi občutek hvaležnosti za to, da sploh lahko hodim, pa za našo lepo naravo, za mojo družino in še marsikaj drugega.
Pogosto na naših pohodih dobim tudi veliko navdiha za svoje delo. In čeprav je v petčlanski družini to nekoliko težje, mi včasih med hojo uspe celo malo pomeditirati. Sposobnost vzdržati (telesni) napor, stisniti zobe in iti iz cone lagodnosti, pa se mi zdijo zelo pomembne kvalitete, ki jih s pohodništvom pridobivajo tudi otroci in ki jim bodo pozneje v življenju prišle še kako prav.
Preberite še:
Nekaj namigov, kako lahko svojim otrokom podarite krščanski dom
Preberite še:
Kako vzgajati otroke, da bodo bolj hvaležni in veseli
