“Solze v potokih mi lijejo k Tebi,” je zapisalFilozof Friedrich Nietzsche, ki je izrekel slavni stavek: “Bog je mrtev,” in vplival na mišljenje mnogih ateistov, je pri svojih 44 letih svoje obupano iskanje izrazil z naslednjimi besedami:
Daj mi ljubezen … Kdo me še ljubi? Kdo me še ogreje?
Iztegni svoji goreči roki, na srce mi položi žerjavico …
podari se, da, predaj se mi, ti, najkrutejši sovražnik!
Je zbežal? Zbežal je, moj edini prijatelj,
moj veliki sovražnik, moj nepoznani, Bog rabelj!
Ne! Pridi nazaj! Z vsemi svojimi mukami!
Vrni se k meni, poslednjemu samotarju!
Solze v potokih
mi lijejo k Tebi
in mi v srcu vžigajo ogenj,
ki zate gori.
Ah, vrni se, moj nepoznani Bog!
Moja bolečina, moja poslednja usoda, moja sreča!
To pretresljivo molitev najdemo med 2.397 Nietzschejevimi posmrtnimi fragmenti, ki jih je zbral Friedrich Würzbach v knjigi z naslovom Das Vermächtnis Friedrich Nietzsches: Versuch einer neuen Auslegung allen Geschehens und einer Umwertung aller Werte (Zapuščina Friedricha Nietzscheja. Poskus nove interpretacije vsega, kar se je zgodilo in ponovno ovrednotenje vseh vrednot).
Kljub težavam pri objavljanju vseh Nietzschejevih še neobjavljenih zapisov je Würzbachovo delo mednarodno priznano.
Tudi v drugih knjigah, kot na primer v knjigi Friedrich Nietzsche avtorja Jorgeja Manzana z univerze v Mehiki, so prošnje tega poveličevalca “nadčloveka”, ki so bile napisane v različnih obdobjih njegovega življenja.
Preberite še:
Molitev, s katero lahko Gospodu izročimo svoja bremena
To je napisal, ko je bil star 20 let:
Preden grem naprej po svoji poti in svoj pogled uprem predse, še enkrat osamljen dvignem roke k Tebi, ki si me sprejel in ki sem ti v najglobljih kotičkih svojega srca svečano posvetil oltarje, da bi me kadar koli znova poklical s svojim glasom. Vžgi, globoko vtisni vame naslednje besede: Nepoznanemu Bogu: tvoj sem in čutim vezi, ki me premagujejo v boju, in če hočem uiti, me na koncu prisilijo, da ti služim. Hočem te spoznati, Nepoznani, ti, ki se poglabljaš v mojo dušo, ki kot vihar brazdaš po mojem življenju, ti nedoumljivi, ti moj bližnji! Rad bi te spoznal in ti služil!
Kljub vsemu so morda njegove najprisrčnejše besede te, ki naj bi jih izgovoril tik pred smrtjo med dolgimi trenutki molka in bega iz resničnosti: “Mati, kakšen tepček sem.”
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.
Preberite še:
Čudež v Italiji? Potres prizanesel hostijam
Preberite še:
Kako se je pa Jezus postil?
Preberite še:
Najbolj priljubljena molitev – takoj za očenašem in zdravamarijo
