Spreobrnjenje ne le za 40 dni, ampak za vse življenje
Še vedno natančno vem, kje na polici sem hranil vse bonbone in čokolade, ki sem se jim kot otrok med postnim časom “odpovedal”. Vem, ker sem jih vsak dan s težavo gledal in odšteval dni do velike noči, po kateri sem takoj nadoknadil vse, kar sem v tistem postu “zamudil”. Vse me je še čakalo tam, na vrhu pa diploma o uspešno opravljenem postu. Sedi, pet.
Vem, kot otrok sem takšne odpovedi potreboval, da bi uvidel, da tudi brez sladkarij mojemu življenju ne manjka nič bistvenega. Vendar je tudi res, da zaradi takega posta moje preostalo leto ni bilo nič drugačno kot sicer. Nekako smo se prebili skozi grozni čas “pomanjkanja”, potem pa je bilo spet vse po starem.
Preberite še:
Obarvaj svoj post: Služiti drugim
Preberite še:
Kam se lahko odpravim na postne duhovne vaje?
Zdaj, ko sem že velik fant in se mi pred drugimi in seboj ni treba dokazovati, gledam na post malce drugače. Kot na obdobje milosti in ne stradanja, na čas novega začetka in ne pavze od navadnega vsakdanjika. Zato pepel na glavi.
Ker je to znamenje očiščenja, za katero gre pri postu. Vendar ne le takega za 40 dni, ampak za … vse življenje. Da bi z mene spral madež, ki ga nočem več, ker me zasužnjuje in uničuje mene in moje odnose. Da bi postal nov človek, da bi se spreobrnil. Kdor namreč misli resno s spreobrnjenjem, se noče spreobrniti za mesec in pol, ampak za vedno.
Preberite še:
Konkretni predlogi postnih sklepov za mame
Zato se mi zdi post na vse ali nič, recimo mu abstinenčni post (40 dni brez alkohola, sladkega ali česa drugega), bolj kratkoročen cilj za lastno potrditev kot pa resno spreobrnjenje. Že res, da takšen post očisti telo, predloži človeku lastne slabosti in ga usmeri v nadaljnjo rast, vendar pa me velikonočna popivanja in napeti trebuhi ne morejo prepričati, da je to spreobrnjenje.
Preberite še:
Smo se kristjani v postnem času od nekdaj odpovedovali čokoladi?
Zame je dejanje spreobrnjenja bolj kozarec ali grižljaj manj. Tisti manj, ki me navadi zmernosti in darovanja, da tisto, česar imam sam preveč, lahko dam tistemu, ki ima premalo. Tudi za dneve v aprilu, maju in juniju. Kajti če bomo morali prihodnje leto našo “uspešno akcijo” ponoviti, se bojim, da nismo razumeli, za kaj pravzaprav pri postu sploh gre.
Članek je bil najprej objavljen kot uvodnik Družine št. 9.
Preberite še:
Slovenska družina v Venezueli potrebuje našo pomoč
Preberite še:
Kako je to mogoče? To je ekipa, ki popravlja in podarja računalnike
Preberite še:
Prostitutke duhovniku: “Ali vaš Bog sploh obstaja?”
