Mojzes je sploh na srednjeveških upodobitvah nosil zanimivo “okrasje”, ki ga dolguje predvsem svetopisemskem prevoduPri silnem in energičnem Michelangelovem Mojzesu iz rimske bazilike Svetega Petra v vezeh lahko opazimo nenavaden naglavni dodatek: dva rožička, ki bi se veliko bolje prilegala kakšnemu kipu hudiča kot pa velikemu starozaveznemu preroku.
Rožički hudičkov in Mojzesa sobivali brez večjih težav
Michelangelo ni bil edini, ki je Mojzesu na glavo nataknil dva rožička; slednja sta se pogosto na Mojzesu pojavljala tudi v srednjeveških upodobitvah starozaveznega preroka, predvsem od 11. stoletja dalje.
Nekaj stoletij je rogati Mojzes brez večjih težav sobival z rogatimi hudički, čeprav je včasih prišlo tudi do neposrečenih zamenjav. Rogove so umetniki na prerokovi glavi začeli zakrivati in odstranjevati šele proti koncu srednjega veka.
Preberite še:
Kako so gremlini prišli na srednjeveško cerkev v Franciji?
Preberite še:
Neverjetno potovanje do cerkve, ki je vklesana v gorovje
Razlog tiči v Vulgati
Izvor takšne Mojzesove podobe se največkrat povezuje s prevodom Svetega pisma v latinščino z začetka 5. stoletja, bolje poznan kot Vulgata, ki je nastal pod peresom prevajalca in cerkvenega učitelja svetega Hieronima.
V stari hebrejščini sta namreč besedi žarenje oziroma sijanje in rogovi zelo podobni in lahko celo prihajata iz istega korena. Ta glagol se v zvezi z Mojzesom uporabi v delu, ko se prerok drugič vrača s Sinaja.
“Mojzes ni vedel, da koža njegovega obraza žari zaradi pogovora z njim,” se glasi slovenski prevod odlomka (2 Mojzes 34,29).
Rog kot metafora zemeljske in božje oblasti
Čeprav se v Septuaginti, prvem grškem prevodu Stare zaveze, ki ga je Hieronim nedvomno poznal, rogov v tem delu ne omenja, se je Hieronim na mestu, ki opisuje Mojzesovo kožo, vseeno odločil za latinsko besedo cornuta ‒ rogat.
Rog namreč predstavlja starodavno metaforo zemeljske in božje oblasti. Še Izidor Seviljski, cerkveni učitelj iz 7. stoletja, Staro in Novo zavezo primerja z dvema rogovoma. Rogovi v tem primeru predstavljajo neke vrste krono, ki se je Mojzesu res ne bi bilo treba braniti.
Preberite še:
Čušinov strip: ko Mojzes dela selfije
Preberite še:
Pot v Compostelo že poznate, kaj pa pot ob Jordanu?
