Film Proti horizontu je izjemen spomenik človeški vztrajnosti in moči naraveFestival gorniškega filma je predstavil tudi osupljivo zgodbo o prečkanju Grenlandije peš in na smučeh. Osrednja lika dokumentarnega filma Proti horizontu sta Miha Podgornik in Ivica Kostelić. Ta podvig je Slovencu, sicer biatlonskemu trenerju in ljubitelju ekstremnih športnih izzivov in nekoč vrhunskemu hrvaškemu smučarju, uspel lani aprila.
Otok v severnem Atlantskem oceanu sta prečkala v le 18 dneh. To pomeni kar 582 kilometrov v ekstremnih vremenskih razmerah. Temperatura se je spustila tudi do minus 34 stopinj Celzija, veter pa je pihal celo s sunki 100 kilometrov na uro.
Preberite še:
Hrabri Jernej pri le 17. letih izpolnil svoje sanje
Ko te več kot dva tedna bičata grenlandska veter in sneg:
[protected-iframe id=”9856ced5b36a0eb2435d3eac0af81ecb-133580111-130922336″ info=”https://www.facebook.com/plugins/post.php?href=https%3A%2F%2Fwww.facebook.com%2Fmiha.podgornik%2Fposts%2F10155256305778454%3A52&width=500″ width=”500″ height=”653″ frameborder=”0″ style=”border:none;overflow:hidden” scrolling=”no”]
Preberite še:
Z ljubeznijo, Vincent – film, kot ga še ni bilo
Preberite še:
Brez nog na odrskih deskah in filmskih platnih
Prst je hudo trpel, a ostaja na levici
Ob tem je Podgornik tudi veliko snemal. Prav kratko upravljanje s fotoaparatom brez rokavic je vodilo v resne težave na dveh prstih, posebej na sredincu leve roke.
V snežno-ledeni puščavi sta bila prepuščena le svojim sposobnostim in vzdržljivosti. Zato je bilo na resno zdravniško pomoč treba počakati do vrnitve v Slovenijo, a ima na srečo Gorenjec na roki še vedno vse prste, za kar je zelo hvaležen osebju v UKC in v Čatežu.
[protected-iframe id=”40cb9d5c6ba1d4318437dce0a05b754d-133580111-130922336″ info=”https://www.facebook.com/plugins/post.php?href=https%3A%2F%2Fwww.facebook.com%2Fmiha.podgornik%2Fposts%2F10155256305778454%3A0&width=500″ width=”500″ height=”430″ frameborder=”0″ style=”border:none;overflow:hidden” scrolling=”no”]
Preberite še:
To je film, ki ga Slovenci nismo smeli videti
Najtežje ni posneto. Takrat je potekal le boj
Preizkušnja je bila napornejša, kot sta pričakovala. V filmu, ki je dolg 53 minut, pravzaprav niti niso prikazani najtežji odseki. Takrat nista snemala, ampak se zgolj borila s sabo in z ostrino narave. Korak za korakom.
V glavi sta imela poleg čim hitrejšega napredovanja le tri stvari: kakšno bo vreme, kje bosta spala in kaj jedla. Hrane sta imela za 20 dni. Za primerjavo: švedska odprava je podobno pot opravila v 28 dneh.
Če bi prišlo do poškodbe ali kakšne druge nepremostljive ovire za nadaljevanje, bi lahko poklicala tudi helikopter, a na to možnost nista želela (po)misliti.
Stotine kilometrov za tuhtanje
“Če si vpet v normalno življenje, imaš na dan redko 10 minut, da se zamisliš nad sabo. Tam je časa na pretek, veliko razmišljaš o sebi, svetu, na ledeniku se počutiš kot mravljica. Prideš do marsikaterega spoznanja,” je pred polno Linhartovo dvorano dejal Podgornik, v glavnem je on snemal, bil pa je tudi montažer in producent filma.
“Na odpravi sem našel neko strpnost. Spoznal sem, da na silo ne prideva nikamor. Narava pove svoje, prek nje ne moreš,” pravi športnik, ki tudi v zahtevnih trenutkih ni izgubil smisla za humor.
[protected-iframe id=”e2ad2f7dba97e9a7499adbbdf102efb6-133580111-130922336″ info=”https://www.facebook.com/plugins/post.php?href=https%3A%2F%2Fwww.facebook.com%2Fmiha.podgornik%2Fposts%2F10155256305778454%3A44&width=500″ width=”500″ height=”449″ frameborder=”0″ style=”border:none;overflow:hidden” scrolling=”no”]
Preberite še:
Zdravniki so ji rekli, da ni normalna
Najtežji dnevi v življenju nekdanjega šampiona
Kostelić je osvajalec štirih kolajn na olimpijskih igrah in treh na svetovnih prvenstvih. Zaradi posebnega režima treningov, ki jih je zanj in sestro Janico pripravljal oče Ante, je z ekstremnimi napori zelo domač. A, kot je dejal, so bili nekateri dnevi na Grenlandiji vseeno med najtežjimi v njegovem življenju.
[protected-iframe id=”392ae1df2e48312bf9eab57c2a25c1da-133580111-130922336″ info=”https://www.facebook.com/plugins/post.php?href=https%3A%2F%2Fwww.facebook.com%2Fmiha.podgornik%2Fposts%2F10155256305778454%3A45&width=500″ width=”500″ height=”449″ frameborder=”0″ style=”border:none;overflow:hidden” scrolling=”no”]
Ekspedicije, kot sta bili leta 2016 ‒ prav tako s Podgornikom ‒ na Islandijo ali Grenlandijo, je začel zaradi odnosa do narave.
“Sovražim letališča, mesta, kjer so ljudje nagneteni kot na mravljišču. Tam daleč zunaj si sam, čutiš neko svobodo. Pred naravo se počutiš majhnega. A obenem, ko narediš na primer bivak, veter pa piha s hitrostjo 100 kilometrov na uro, si za nekaj minut premagal naravo. Tedaj začutiš neko moč,” ugotavlja.
Odstranjen ves balast skrbi
Tudi on je začutil velik prepad v pogledu, mislih človeka v domačem okolju ali v divjini.
“Ko pomislim, kaj nas vse skrbi, ko smo v civilizaciji … Enostavnost, s katero ti govori narava, je fenomenalna. Nobene skrbi, ki bi ti jo naredil nekdo drug, ni. Kakšni politika, avtomobili, detergenti … Vse je zelo enostavno, a zelo resno. To manjka v civilizaciji,” slabo leto po podvigu razmišlja Kostelić.
Njun projekt seveda ni mogel ostati spregledan. Gostovala sta na številnih predavanjih in dala mnoge intervjuje. Za zdaj pa o novih avanturah, vsaj na glas, še ne razmišljata.
Preberite še:
Gimnazija, kjer se mladi počutijo kot doma
Preberite še:
Slovenska družina v Venezueli potrebuje našo pomoč
Preberite še:
Je med postom “prepovedano” uživati?
