Cerkveni zvonovi so nepogrešljiv del vsakdana. Težko si je predstavljati, da niso bili vedno del krščanskega bogoslužjaZvonove so poznale že starodavne civilizacije, kot je kitajska. Zvonove in gonge so uporabljali tudi Egipčani pri čaščenju boga mrtvih, Ozirisa, in Rimljani ob procesijah, ki so sledile vojaškim zmagam. Zato je presenetljivo, da se zvonovi v povezavi s krščanskim bogoslužjem omenjajo šele okoli leta 400.
Za vse je “kriv” sv. Pavlin Nolanski
V tem času je v Noli, mestu v italijanski deželi Kampanji, deloval škof, danes poznan pod imenom Pavlin Nolanski, ki je nekega dne ob cerkvi obesil medeninasti kotliček in udaril po njem, da bi zbral ljudstvo. Njegovo ime še danes nosi manjši zvonček nola.
Še kakšnih 150 let je trajalo, da so se zvonovi razširili po Italiji, prišli še v Francijo in počasi prek misijonarjev v Združeno kraljestvo Velike Britanije z Irsko; v začetku 7. stoletja pa je papež Sabinjan uradno potrdil zvonove v cerkvenem bogoslužju in odredil zvonjenje za vsako uro v dnevu.
Kmalu zatem so začeli zvonove tudi posvečati: med obredjem so jih oblivali z blagoslovljeno vodo in jih mazali s krizmo.
Preberite še:
Kako so gremlini prišli na srednjeveško cerkev v Franciji?
Preberite še:
11 nasvetov za bolj doživeto mašo
Do 9. stoletja po celi Evropi
V času Karla Velikega v 9. stoletju so zvonove poznali že po celi Evropi, do 11. stoletja pa so se udomačili tudi v cerkvenih zvonikih, kjer so dosegli bistveno več ušes.
Velik pomen so zvonovom namenili tudi na Otoku, kjer so v 8. stoletju prvič postavili nabor uglašenih zvonov v opatijski cerkvi Crowland. Ljudje so jim v tem času pripisovali posebno moč, ki je odganjala zle duhove in opozarjala na sovražnike. Srednji vek je bil tudi velik čas razvoja mehanizmov, ki so močno olajšali upravljanje z zvonovi.
V ruskem pravoslavju v zvonovih podirajo rekorde
Zvonovi niso doživeli razcveta zgolj na Zahodu, temveč tudi v pravoslavnih cerkvah, kjer je zvon tudi edino glasbilo, ki ga je dovoljeno uporabljati pri bogoslužju.
Ruska pravoslavna cerkev sploh slovi še po podiranju rekordov pri velikosti zvonov: v Trojiškem samostanu sv. Sergija pri Moskvi zvoni najtežji zvon, namenjen krščanskemu bogoslužju, ki tehta skoraj 72 ton. Za domačo primerjavo naj omenimo najtežji slovenski zvon, ki s svojimi slabimi šestimi tonami zvoni pri cerkvi Marijinega Vnebovzetja v Ljubljani.
Preberite še:
Ste vedeli, da vatikanske zidove belijo s kravjim mlekom?
Preberite še:
Cerkve, ki podirajo rekorde
