Materinski dan je zame praznik mam, pa tudi drugih žensk, ki niso mameMaterinski dan je zame poseben praznik. Priznam, delček mene se s ponosom ozre na najine tri otroke in si čestita. Konec koncev ni mačji kašelj vzgajati otroke in tri spet ni tako majhna številka … Ko mi prinesejo svoje risbice ali izdelke, ki so nastali izpod njihovih rok prav zame, me objamejo in zapojejo kakšno pesmico, se mi v očeh naberejo solze.
V ospredju je predvsem velika hvaležnost za to, da mi je bil dan dar materinstva. Hvaležna sem tudi za svojo mamo, za vse, kar mi je dala ter mi še daje. Pa tudi za taščo, s katero sva si zelo različni, a brez katere ne bi bilo mojega moža – in priznam, da je opravila kar dobro.
Preberite še:
Tako se je Jennifer López spremenila, ko je postala mama
V mislih sem z mamami …
Na 25. marec se spomnim vseh mam in jih skušam zaobjeti z molitvijo. Vseh, ki so preizkušane in trpijo; ki so v strahu, pomanjkanju ali bolezni. Ki ne vejo, ali bo njihov otrok preživel. Ki pričakujejo prezgodnji porod. Ki so dolge mesece ob bolnem otroku v bolnišnici in trepetajo za njegovo življenje. Za mame otrok, ki so skrenili s prave poti, mame narkomanov, prestopnikov.
Pa tudi za vse tiste mame, ki so podobne meni. Ki se lahko zahvalijo za zdrave otroke in ki vsakodnevno krmarijo med številnimi obveznostmi ter se trudijo, da bi na koncu dneva vendarle vsak dobil svoj košček pozornosti in ljubezni.
Preberite še:
Nemoč, žalost, nerazumljenost, sram. Tabu, ki to ne bi smel biti
… in tistimi, ki si želijo postati mame
Na materinski dan in v dnevih pred njim pa sem v mislih povezana tudi z ženskami, ki niso mame, a ki vendarle živijo svojo rodovitnost na druge načine. Razmišljam recimo o ženskah, ki si dolga leta želijo družine, a vendar se jim želja po možu in otrocih ne izpolni. Razmišljam o ženah, ki z možmi molijo in prosijo za otroka, a njihova otroška sobica ostaja prazna. Razmišljam o tistih, ki so že bile mame, a so svojega otroka izgubile.
O ženskah, ki nimajo svojih otrok, a živijo materinstvo …
Zame je materinski dan praznik materinstva, a nekatere ženske niso mame, pa vseeno pristno živijo svoje materinstvo, čeprav brez svojih bioloških otrok. Vsak ima v družini kakšno samsko teto, ki je leta vdano pomagala pri vzgoji in gospodinjstvu ter nečake resnično vzela za svoje ter jih zasipala z ljubeznijo, podobno materini.
Poznam številne mlade ženske, ki svojega materinstva (še) ne morejo živeti v obliki biološkega materinstva, a so pravi balzam za svojo okolico. Svojo ljubezen in ustvarjalno energijo pa razdajajo vse naokrog.
Preberite še:
Kaj lahko svoje otroke nauči mama, ki je zaposlena?
Preberite še:
Redovnice, kot jih še ne poznate, in druge naj zgodbe
… ter o duhovni rodovitnosti redovnic
Zame je veliko materinskega tudi v redovnicah. Nimajo bioloških otrok, a so v molitvi in duhu povezane s toliko ljudmi, da so na nek način njihove duhovne mame.
Kako lepa je misel na to, da tudi če je človek v veliki stiski, je v vsaki uri dneva ali noči nekje redovnica, ki moli zanj. Tudi duhovna rodovitnost je izredno dragocena in iz nje se rojevajo molitve, pesmi, sestavki, knjige, umetniška dela, pa tudi konkretna dela pomoči in usmiljenja.
Biti mama je vloga za večnost
Ne nazadnje se na materinski dan spomnim tudi tistih mam, ki se morda čutijo, kot da je njihova vloga že opravljena. Otroci niso več majhni, zato mamina pomoč ni več potrebna v vsakem trenutku dneva. Morda so odrasli, odšli in je za njimi zazevala praznina.
Želim si, da bi vedele, da je materinstvo vloga za večnost, ki se nikoli ne konča. Tudi Marijina vloga ni bila končana, ko je Jezus odrasel in odšel po svoje, temveč ga je spremljala do križa in še dlje. Zdaj pa imamo v nebesih našo skupno Mamo, ki se ji priporočamo za njen materinski blagoslov.
Preberite še:
Mama: Pri nas doma ne kričimo!
Preberite še:
“Glede na to, da sem vso noč dojila, sem prav fejst”
Preberite še:
6 nezdravih oblik odnosov med mamo in otrokom
