Ste se kdaj vprašali, od kod molitev križevega pota?
Že stoletja kristjani molimo molitev križevega pota, ob kateri podoživljamo Kristusovo pot proti Golgoti.
Zmes treh različnih pobožnosti
Že kmalu po Kristusovi smrti so kristjani začeli pobožnost, imenovano Via Crucis (pot križa), ki je potekala po ulici Via Dolorosa (žalostna pot) v Jeruzalemu. Toda pobožnost križevega pota, kot ga poznamo danes, je zmes treh različnih pobožnosti, ki so postale eno.
V Nemčiji in na Nizozemskem je bilo v 15. stoletju razširjeno češčenje trenutkov, ko je Kristus padel pod križem. Po srednji Evropi je bila takrat razširjena druga pobožnost, ki so jo imenovali Bridka pot Kristusa. V tej pobožnosti so v procesiji potovali od cerkve do cerkve (včasih so obiskali do sedem ali celo devet različnih cerkva). Te procesije so ponazarjale Jezusov pasijon.
Pobožnost Kristusovih postaj je bila v 15. stoletju razširjena po skoraj vsem krščanskem svetu. Ponazarja trenutke, ko se je Jezus na poti na Kalvarijo ustavil zaradi teže križa ali pa zaradi izkazane ljubezni žena in mož ob poti.
Preberite še:
Ribniški pasijon: sporočilo vstajenja, četudi “crknejo” luči in “zmanjka” odra
Križev pot, kot ga poznamo danes
Križev pot s štirinajstimi postajami, v takšni obliki, kot ga molimo danes, so prvič molili v Španiji v 17. stoletju. Še posebej je bil prisoten na krajih, kjer so živeli in delali frančiškovi bratje. Nato se je razširil po Sardiniji in vsej Italiji ter po takrat znanem svetu.
Štirinajst postaj križevega pota ponazarja dogodke trpljenja in smrti Jezusa Kristusa. Vernim pomaga, da vstopijo v Kristusovo trpljenje in v duhu skupaj z Jezusom romajo proti Kalvariji. Danes je najbolj množičen križev pot v Rimu na veliki petek, ko verniki skupaj s papežem molijo in premišljujejo o Kristusovem trpljenju v rimskem Koloseju.
Preberite še:
Zakaj so mašni plašči vsak dan velikega tedna drugačne barve?
Preberite še:
5 filmov za bolj doživeto veliko noč
Preberite še:
Kaj pa če bi letos pirhe barvali in okrasili nekoliko drugače …
