Biti svet pomeni živeti veselo in z ljubeznijo, k temu pa smo poklicani prav vsi, v novi apostolski spodbudi pravi sveti očeNova apostolska spodbuda papeža Frančiška o poklicanosti k svetosti v današnjem svetu nosi naslov Gaudete et Exsultate ali Veselite in radujte se.
Jezus v Matejevem evangeliju namreč vsem, ki so zaradi Njega preganjani in zasramovani, pravi: “Veselite in radujte se, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko.” (Mt 5,12)
Ne boj se svetosti
Sveti oče v dokumentu najprej spomni na svetnike, ki živijo okoli nas: starše, ki z ljubeznijo vzgajajo svoje otroke, moške in ženske, ki delajo, da bi domov prinesli kruh, bolnike, ostarele redovnice, ki so vedno nasmejane.
“Ne boj se svetosti,” pravi sveti oče. “Ne bo ti vzela moči, življenja, veselja. Ravno nasprotno, postal boš tisto, za kar si te je Oče zamislil, ko te je ustvaril, in zvest boš samemu sebi.”
Kako biti svet?
Papež Frančišek pravi, da je Jezus najbolj preprosto pojasnil, kaj konkretno pomeni biti svet, prek blagrov, ki so “kakor kristjanova osebna izkaznica”.
“Veliko pravilo za kristjanovo vedenje” je za Frančiška “blagor usmiljenim”, saj Jezus pravi, da bomo po tem sojeni: “Kajti lačen sem bil in ste mi dali jesti, žejen sem bil in ste mi dali piti, tujec sem bil in ste me sprejeli, nag sem bil in ste me oblekli, bolan sem bil in ste me obiskali, v ječi sem bil in ste prišli k meni.”
Kliknite na spodnjo fotogalerijo, v kateri je zbranih pet znakov svetosti, kot jih je v apostolski spodbudi opredelil papež Frančišek.
Treba je biti osredotočen in trdno stati z Gospodom, ki nas ljubi in skrbi za nas. S to gotovostjo lahko vztrajamo, prenašamo nasprotovanja, vsakdanje skrbi, tudi nasilje drugih, njihovo nezvestobo in napake.
Svetnik živi veselo in ima smisel za humor. Ne da bi izgubil stvaren pogled na svet, razsvetljuje bližnje s pozitivnostjo in upanjem.
“Ne bojte se!” (Mr 6, 50) “Jaz sem z vami vse dni do konca sveta.” (Mt 28, 20) Te besede nam omogočajo, da gremo naprej in služimo enako navdušeno kot apostoli, ki jih je Sveti Duh vodil, da so oznanjali Jezusovo veselo sporočilo.
Srčnost pomeni pogum, navdušenje, svobodo, da oznanjamo, apostolsko gorečnost.
Če živimo ločeno od drugih, se je zelo težko boriti proti poželjivosti, pastem in skušnjavam hudiča ter sebičnosti sveta. Hitro se lahko izoliramo, izgubimo občutek za resničnost in notranjo jasnost ter podležemo skušnjavi.
Pomembna komponenta svetosti je tudi odprtost do presežnega, ki se izraža v molitvi in češčenju. Ne verjamem v svetost brez molitve, ta pa ni nujno dolga in zelo čustvena.
V molitvi nam lahko Sveti Duh pomaga razločevati, kaj je prav in kaj ni. Nikoli pa naš molitveni odmik ne sme biti beg pred svetom okoli nas ali njegovo zavračanje, še poudarja papež Frančišek.
Hudič ni mit, ampak bitje, ki nas muči
Krščansko življenje je neprestan boj proti posvetni miselnosti, ta pa nas vodi v povprečnost, opozarja sveti oče. “Potrebna sta moč in pogum za vztrajanje pred skušnjavami hudiča in za oznanjevanje evangelija. Ta boj je zelo lep, saj omogoča, da praznujemo vsakokrat, ko Gospod zmaga v našem življenju.”
Gre za boj proti hudiču, ki ni nekakšen mit, ampak “osebno bitje, ki nas muči”. Zoperstavimo se mu lahko z orožji, kot so “vera, ki se izraža v molitvi, premišljevanje Božje besede, obhajanje maše, evharistično češčenje, zakramentalna sprava, dela ljubezni, življenje v skupnosti in misijonarska zavzetost.”
Sovražnika svetosti: gnosticizem in pelagianizem
Papež piše tudi o dveh “sovražnikih” oziroma “ponaredkih” svetosti, to sta gnosticizem in pelagianizem (Pelagij je bil irski menih iz 5. st., ki je učil, da Božja milost in krsti niso potrebni, op. a.), ki včasih vstopata v srca kristjanov, ne da bi se tega sploh zavedali. Oba dajeta prostor narcističnemu in avtoritarnemu elitarizmu ter tako Jezusa Kristusa kot tudi skrb za bližnjega dajeta na stranski tir.
Evangelij popačijo tudi kristjani, ki nimajo odnosa z Bogom, pravi papež Frančišek, saj krščanstvo spreminjajo v svojevrstno dobrodelno organizacijo.
