Se pred računalnikom počutite varne?Če se zavedamo ali ne, informacije v digitalni obliki nas obkrožajo na vsakem koraku in na vsakem koraku jih tudi sami “oddajamo”. Ko plačujemo z debetno ali kreditno kartico, puščamo sled, ko uporabljamo mobilni telefon, puščamo sled, tudi ko ga ne uporabljamo in samo leži na mizi, puščamo digitalno sled. Da ne govorimo o tem, kako široko sled puščamo, ko brskamo po spletu.
“Ničesar ne skrivam”
Mnogokrat naletim na uporabnike sodobnih naprav, ki jim je malo mar za informacije, ki so shranjene na njihovih računalnikih, telefonih in drugih elektronskih napravah. Ko jim omenim pravico do zasebnosti in pasti, v katere lahko padejo, če ne bodo poskrbeli za svojo digitalno varnost, brezbrižno zamahnejo z roko in rečejo, da pač nimajo kaj skrivati in da si lahko vsakdo ogleda njihovo elektronsko pošto.
Že pred časom sem naletel na zelo zgovorno misel: odpovedati se pravici do zasebnosti, ker nimam kaj skrivati, je isto kot odpovedati se pravici do svobodnega govora, ker nimam kaj povedati.
In če so tajne in druge službe v tej zgodbi en dejavnik, so nepridipravi drugi. Zavedati se moramo, da elektronski predal, zaščiten s slabim geslom, nepovabljeni osebi omogoča, da za katero koli spletno storitev, v katero smo se registrirali s tem e-naslovom, spremeni geslo, na koncu pa nas lahko celo odreže od elektronske pošte. Skratka, ukrade nam identiteto.
Preberite še:
Vprašanje, s katerim se ukvarjajo številni starši najstnikov
Varna gesla
Gesla so ključnega pomena. Statistika, do katere so se z analiziranjem vdorov dokopali strokovnjaki za informacijsko varnost, kaže, da so med najbolj uporabljanimi gesli gesla, kot so “123456”, “qwerty”, “1234”, “abc123” in podobna. Slabost takih gesel je, da jih je z ugibanjem mogoče razbiti v delčku sekunde.
Obstajajo namreč pravi slovarji slabih gesel in razbijalniki gesel znajo uporabljati tudi prave slovarje. Naši možgani so namreč nastavljeni tako, da bodo pogosto posegli po preprostih rešitvah, zato so gesla večkrat enaka osebnim imenom, priimkom ali imenom hišnih ljubljenčkov. In ne smemo se slepiti, da smo zato, ker uporabljamo slovenščino, kaj bolj varni. Niti približno. Slovenski slovar, ki vsebuje najbolj verjetna gesla v slovenščini, in tudi vsa zbirka našega knjižnega jezika sta že dalj časa na voljo.
Vaša gesla naj bodo torej taka, da jih ni mogoče dobiti v slovarjih, vsebujejo naj številke, male in velike črke ter še kakšen poseben znak, kot so na primer pika, vejica, podpičje. In če bo dolžina takega gesla 15 znakov in več, ste za nekaj let razmeroma varni.
Preberite še:
10 zapovedi za evangelizacijo na internetu
Izsiljevalski virusi
V zadnjem letu se je število virusov, ki vam zašifrirajo pomembne datoteke in nato od vas v zameno za ključ zahtevajo tri, štiri ali več novcev bitcoin (en bitcoin je bil v začetku decembra vreden okrog 750 evrov), precej povečalo.
Stoodstotne zaščite pred njimi ni, lahko pa zmanjšamo verjetnost za okužbo tako, da smo previdni pri odpiranju datotek, ki jih dobimo po elektronski pošti, in s tem, da imamo nameščeno posodobljeno protivirusno zaščito. Tudi znancem ne moremo več zaupati, kajti nepridipravi so ubrali taktiko, da ponujajo brezplačno odklepanje zašifriranih datotek, če nam uspe okužiti vsaj tri osebe.
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
Preberite še:
Vas nekje v Afriki čaka milijon dolarjev?
Preberite še:
Koliko všečkov potrebuje Facebook, da vas pozna bolje od žene?
Preberite še:
Digitalna denarnica ‒ kaj je to?
