Tadej Enci kljub gluhosti tke uspešno atletsko karieroTadej Enci je Velenjčan. Študentu mehatronike do konca študija manjka le še diplomska naloga. Ob tem pa je prizadeven, zagnan in uspešen atlet, čeprav je že od zgodnjega otroštva težje naglušen.
“Vzrok za praktično gluhost ni točno znan. Največ težav sem zaradi nje imel v šoli, saj zaradi okvare sluha nisem dobro razumel učiteljev in posledično sem imel doma več dela. Poleg šolskih obveznosti pa sem imel še vsakodnevne naporne treninge, ampak sem nekako vseskozi uspel uspešno usklajevati oboje,” pravi 23-letni tekač na 400 metrov, ki mu je pred tedni uspel dosežek kariere.
Mejnik
Na dvoranskem državnem prvenstvu, ki ga je Slovenija priredila v Zagrebu, je s časom 49,84 zasedel tretje mesto. A pozor, ne med gluhimi, temveč med slišečimi športniki, kar je zgodovinski dosežek, saj to ni uspelo še nobenemu slovenskemu gluhemu atletu.
“Ta medalja mi ogromno pomeni in je tudi nagrada za vsa leta trdega dela in odrekanj,” je upravičeno ponosen Tadej, pred dvema letoma dvoranski evropski prvak med gluhimi tekači in najboljši slovenski gluhi športnik leta. Pred kratkim je bil na evropskem prvenstvu gluhih v izostreni konkurenci četrti.
Za naslednji veliki in visoki cilj si je izbral prebiti se v “slišečo” reprezentanco Slovenije, štafeto v teku 4 x 400 metrov. Njegova disciplina je v svetu zelo priljubljena, posledično pa v njej vlada močna konkurenca. Tudi v Sloveniji je veliko zelo dobrih tekačev na 400 metrov.
Za njim več kot 130 slišečih tekačev
Vsekakor pa izstopa državni rekorder Luka Janežič, lani evropski prvak do 23 let in peti na evropskem prvenstvu pred dvema letoma. Encijevi časi sicer (še) niso ob boku Janežičevih, a so Tadejevi dosežki, med njimi tudi mejniki, vredni velikih spoštovanja in občudovanja. S svojim najboljšim lanskim časom je namreč v Sloveniji za sabo pustil več kot 130 slišečih konkurentov. Pričakovati pa je, da bo zunaj tekel hitreje kot v dvorani.
Rezultati dobijo še večjo težo še posebej potem, ko razloži, katere dodatne prepreke mu naloži gluhost.
“Štart mi na tekmovanjih slišečih predstavlja največjo težavo, saj velikokrat ne slišim štarterjevih znakov ali nove elektronske pištole, kjer gre v bistvu le za šum in tako se mi je že večkrat zgodilo, da sem bil diskvalificiran zaradi napačnega štarta. Na tekmovanjih gluhih teh težav nimam, saj tukaj štart izpeljejo s svetlobnim signalom v obliki semaforja, ki je postavljen pred vsakim štartnim blokom.”
Moje sporočilo gluhih športnikom je, naj vztrajajo in nikoli ne odnehajo. Če si v življenju nekaj zares želiš, potem ti bo nekega dne to uspelo kljub vsem oviram, ki se postavijo na poti. Pomembno je, da ne odnehaš ob prvem padcu, ampak se pobereš in vztrajaš naprej in tudi uspeh bo prišel.
Lučka na vidiku
Tadejev dolgoletni trener Gregor Doberšek se sicer že nekaj časa trudi, da bi mu tudi v Sloveniji na tekmovanjih slišečih omogočili štartno lučko, saj bi bil tako na štartu razbremenjen in izenačen s pogoji preostalih slišečih športnikov. “Letos se stvari končno premikajo naprej in upam, da bom kmalu imel na voljo štartno lučko,” je optimist veliki navijač Reala. Njegov trener navija za Barcelono, tako da so dnevi okrog španskih derbijev napolnjeni tudi s šaljivimi zbadljivkami in dovtipi.
Dvakrat stric, enkrat boter
Ob svojih dejavnostih pa je Tadej tudi boter: “Sem zelo ponosen stric dveh nečakinj Zale in Lare, kateri sem tudi krstni boter in se seveda trudim, da bi jima bil dober zgled in stric, na katerega se lahko vedno obrneta. Mogoče pa bosta celo sledili mojih in sestrinim stopinjam in se nekega dne, ko bosta malo starejši, tudi sami preskusili v kraljici športa – atletiki.”
Prav vsem otrokom pa priporoča šport, ki privzgaja tri plemenite vrednote – disciplino, vztrajnost in potrpežljivost. To in še več pa so vrednote, ki ji zagovarja tudi program Postani športnik, ki med drugim želi razbijati tabuje o vključevanju mladih invalidov v športne programe.
