Pritrkavanje zvonov je za Slovenijo tako značilno, kakor je med motivi za razglednice tisti z blejskim otokomMatjaž Ambrožič, doktor znanosti, je izvedenec (kolavdator) na področju zvonoslovja in orglarstva. Kaj je pravzaprav tako privlačno pri muziciranju na cerkvenem zvoniku?
Od kdaj imamo Slovenci pritrkovalsko tradicijo in zakaj je za nas tako značilna?
Zvonovi so še vedno nepogrešljiv vir obveščanja ljudi o bogoslužnih dejavnostih, praznikih, pogrebih, požarih, hudih urah. Zvonjenje in slovesno pritrkavanje je predvsem vabilo k molitvi. Prav zato da se je že po načinu zvonjenja vedno vedelo, čemu zvoni, so župnijske cerkve pri nas že od nekdaj morale imeti vsaj tri zvonove, kar je omogočilo nastanek prvih pritrkovalskih melodij.
Sprva so zvonike v obliki stolpov od poznega srednjega veka naprej imele le župnijske, samostanske in božjepotne cerkve. Pri podružnicah so se uveljavili šele v 17. stoletju. Dostop do zvonov v stolpnem zvoniku je bil ključen za razvoj pritrkavanja, saj ga zvoniki na preslico ali t. i. strešni jezdeci niso omogočali. Pritrkavanje (potrkavanje, nabijanje, klenkanje, pinkanje, trjančenje ipd.) je posebna zvrst slovesnega, prazničnega zvonjenja, ki je posebnost slovenske dežele. Pritrkovalske melodije se od pokrajine do pokrajine razlikujejo kakor narodne noše.
Preberite še:
Kako so zvonovi prišli v cerkvene zvonike
Kako so nastale prve pritrkovalske melodije?
Izvor pritrkavanja še ni pojasnjen. Verjetno ima svoje začetke v času turških vpadov. Tedaj za opozorilo pred nevarnostjo niso goreli le kresovi, ampak so “bili plat zvona”. To pa pomeni, da je nekdo moral iti v zvonik in s kembljem udarjati na eno stran zvona ali več zvonov. Tako so verjetno nastale prve melodije, ki so se izročale kakor ljudska pesem iz roda v rod. Danes poleg starih melodij pritrkovalci skladajo tudi nove in jih zapisujejo s posebnimi notami. Vsaka melodija ima svoje ime: npr. v pet, škofova, šantov pes, Radetzky marš, v tri žvake …
Preberite še:
Martin Golob – v traktorje zaljubljeni župnik, ki igra playstation, ministranti pa ga obožujejo
Kakšna je razlika med pritrkavanjem in zvonjenjem?
Pritrkavanje je skupinsko muziciranje, ki zahteva številne vaje in prakso. Pri pritrkavanju zvonovi (z izjemo velikega) ne nihajo, ampak se nanje z udarci kembljev izvablja različne melodije. Pri običajnem zvonjenju zvonovi nihajo.
Preberite še:
Lažje nam je govoriti o seksu kot o denarju
Kakšne načine pritrkavanja poznamo?
Na zvonove se običajno pritrkava s kemblji. Ponekod nanje udarjajo tudi z (lesenimi) kladivi, kar pa ni priporočljivo. Melodije se delijo v dve skupini: leteče melodije in stoječe melodije.
Pri letečih melodijah veliki zvon zvoni in daje takt, preostali zvonovi pa čas med njegovimi udarci zapolnijo z melodijami. Med osnovno melodijo se vpleta gostenje (drobljenje). Od spretnosti in znanja pritrkovalcev, ki na zvonove udarjajo neposredno s kemblji, pa je seveda odvisno, kako zahtevne melodije pritrkavajo. Najzahtevnejše so tiste, kjer gre melodija skupaj z gostenjem naokoli.
Enako velja tudi za stoječe melodije, pri katerih so vsi zvonovi enakovredni. Noben zvon pri stoječih melodijah ne zvoni s pomočjo nihanja, ampak se na vse zvonove udarja s kemblji. To omogoča glasbeno dinamiko, saj se melodijo da zaigrati ali glasneje ali bolj potiho.
Preberite še:
Zakaj je tako pomembno, da otrokom beremo pravljice?
Ob katerih priložnostih pritrkavamo?
Pritrkava se delopuste k pomembnejšim praznikom, ponekod pred njimi pritrkavajo jutranjico. Pritrkava se pred sv. mašami pomembnejših praznikov in ob posebnih priložnostih (npr. nova maša, birma, prvo sv. obhajilo …) ter pri procesijah.
Na veliki četrtek pa zvonove zvežemo in na njihovo petje čakamo vse do velikonočne vigilije … Kaj nam želi povedati ta simbolika?
Na veliki četrtek zvečer zvonove “zavežemo” in “gredo v Rim”. Med slavo še pozvonijo, potem pa se ne zvoni do slave pri velikonočni vigiliji na veliko soboto zvečer. V tem času zvonove nadomeščajo raglje. V dneh, ko se spominjamo Jezusovega trpljenja in smrti, molčijo tudi zvonovi.
Vsako leto smo priča kakšni pobudi, da bi prepovedali zvonjenje ali ga stišali. Koga moti in čemu bi se s tem odpovedali?
Zvonjenje je v nadlego nasprotnikom krščanske vere skozi celotno zgodovino. Nič bolje ni niti danes. Če se odpovemo zvonovom oziroma zvonjenju, se odpovemo svoji evropski kulturni tradiciji, saj zvonove uporabljamo tako katoličani kot tudi pravoslavci, evangeličani in anglikanci. Zvonovi so svojevrstno znamenje evropske kulture. Odpoved pritrkavanju bi pomenila odpoved slovenski glasbeni istovetnosti.
Intervju je bil objavljen v reviji Praznična.
Preberite še:
Bila je ujetnica časa, rak pa jo je naučil, kako reči ne
Preberite še:
Oče ga je tepel in mu 14-krat prebil glavo, a Ciril je zmogel vse odpustiti
Preberite še:
“Vedno sem sanjala natanko o tem, kar imam zdaj”
