“Bog si je zamislil spolnost in zakrament zakona na zelo lep način. Tudi zelo strastno in ljubeče”Agata (25) in Gašper (29) Hren sta se spoznala na poroki prijateljev in kmalu zatem postala par. Čeprav mlada, sta vedela, da iščeta nekaj več in da sta to tudi našla drug v drugem, zato sta se čez tri leta odločila, da se poročita. Vprašanj o tem, zakaj tako zgodaj v zakon, ni manjkalo, še najbolj pa ju je pri tem motilo, da je bilo vse skupaj naravnano tako, kot da je po poroki pravzaprav vsega konec.
Ne glede na vse sta vedela, da je to prava pot, in tako sta se avgusta 2012 poročila. Agata je bila takrat stara 20 let, Gašper pa 24. Dobro leto za tem, marca 2014, se jima je rodil prvi sin Oliver, ki je zdaj praznoval štiri leta, nato pa lani še drugi sin Artur, ki je zdaj star dobro leto.
Agata je sicer študentka socialne pedagogike, Gašper pa je študiral strojništvo in je zaposlen kot vodja projektov v podjetju Danfos. Z njima smo se med drugim pogovarjali o tem, kaj jima pomeni zakrament svetega zakona in zakaj se sploh poročiti.
Preberite še:
5 cesarjevih nasvetov za dober zakon
Število porok (sploh cerkvenih) danes upada, če že, pa se ljudje poročajo vedno pozneje. Kako to, da sta se vidva odločila poročiti tako “zgodaj”?
Gašper: Že na začetku najine zveze sva se začela spraševati, ali je to res to ali ni. Nisva si namreč želela “krasti časa”. Agata je bila takrat stara 17 let in je bila zelo zrela za svoja leta. Jaz sem bil star 21 let in sem že imel kakšno zvezo in zato nisem želel le nekega “igračkanja”.
Veliko sva dala na to, da sva se pogovarjala in dobro spoznavala drug drugega. Eno leto pred poroko sva imela tudi mini cerkveni obred zaroke in takrat sva tudi napovedala datum poroke in začela priprave. Videla sva, da sva polovico vprašanj, s katerimi se srečaš na pripravah na zakon, že obdelala v najinih pogovorih.
Agata: Odločitev, da se poročiva zgodaj, je bila zelo naravna, saj sva si to oba želela. Takoj sva se odločila, da greva zares.
Gašper: Ljudje se danes bojijo, da se po poroki življenje konča. To še zdaleč ni res. Takrat se šele začne, saj lahko šele takrat začneš zares izpopolnjeno vstopati v življenje na skupni poti.
Sta kdaj naletela na kakšno pripombo prijateljev ali družine: “Zakaj se pa tako zgodaj poročata?”
Gašper: Na pričevanjih, ki jih imava, pogosto poveva eno izmed najinih osebnih izkušenj. Zgodilo se je nekaj mesecev pred poroko na družinskem kosilu, ko se je moj oče v nekem trenutku obrnil k nama in rekel: “Se vama ne zdi, da se prehitro poročata? Ne bi raje še malo uživala? Nad tem vprašanjem sva bila zelo presenečena in ga sploh nisva razumela. Kakšno uživanje, če sva srečna drug z drugim in lahko eden drugega izpopolnjujeva.
Preberite še:
Najbolj čudna in hkrati najboljša želja za mladoporočenca
Kaj vama pomeni zakrament svetega zakona?
Agata: Zakrament je tista stvar, zaradi katere sva se odločila za poroko. Midva sva poroko doživljala kot velik blagoslov najine zveze in kot veliko pomoč na skupni poti, za katero sva se že odločila.
Gašper: V nekem trenutku sva začutila, da če hočeva narediti korak naprej v najinem odnosu, je to poroka. To je bil čisto logičen korak, če sva hotela napredovati v najinem odnosu.
Kaj bi rekla tistim, ki so v dvomih, ali bi se sploh poročili. Zakaj se poročiti?
Agata: Tistim, ki so verni, bi rekla, da zato, ker je to zakrament. Ker je to Božja milost. Ne moreš imeti večjega daru, kot je zakrament. Torej vidno znamenje nevidne Božje milosti. Ne moreš imeti večje popotnice za blagostanje odnosa, kot je zakrament. Zato se splača poročiti. Veliko jih reče, da je to samo papir. Če si kristjan, to ni papir, ampak je to nebeški dotik. Ob poroki si ne obljubiva zvestobe samo midva, ampak tudi Bog obljubi, da bo poleg na tej najini poti.
A tudi neverujoči imajo lahko veliko prednosti, če se poročijo. Če si sposoben sprejeti tako odločitev, je to korak k tvoji osebni zrelosti. Korak h kvalitetnejšemu življenju, ker si pripravljen sprejeti odgovornost in se nekomu zavezati. Tudi sama zaveza prinaša nekakšno izpolnitev.
Preberite še:
Ženske, veste, kaj je tisto, po čemer v odnosu hrepenijo moški?
Tema, na katero pogosto naletimo ob pogovoru o poroki, je tudi spolnost pred poroko oz. vzdržnost. Zdi se, kot da številni na to gledajo kot na nekaj staromodnega, nepotrebnega … Kako vidva gledata na to?
Gašper: Težko je ločevati zakon in spolnost, ker je to dvoje enoznačno povezano. O vzdržnosti pred poroko sicer lahko izhajava iz osebne zgodbe. Za to sva se odločila na podlagi izročila Cerkve. Sicer je bilo to lažje reči kot živeti in pri tem nama je bila v veliko pomoč knjiga Teologija telesa za začetnike. V njej sva dobila potrditev in odgovor na vprašanje, zakaj je to potrebno.
Tukaj se mi zdi zelo pomembno poudariti to, da je problem predvsem ta, da se pari prehitro odločijo za spolnost. Potem je nevarnost, da eden drugemu postaneta všeč, vendar zgolj na povsem kemični ravni. Ob spolnem odnosu se, s povsem biološkega vidika, sproščajo hormoni sreče in povezanosti …
Zato se lahko zgodi, da par na tej ravni vztraja več let, ko se stvari ohladijo, pa pridejo na dan stvari, ki bi jih par moral razrešiti že na začetku. Morda lahko tudi tukaj iščemo razloge, zakaj je tako veliko število ločitev. Če se v to prehitro spustiš, lahko zapadeš v ta začaran cikel in onemogočiš, da bi spoznal drugega. Če se odločiš za vzdržnost, pa lahko svojega bodočega sozakonca spoznavaš takšnega, kot je v resnici. V njegovo globino.
Velikokrat lahko slišimo kakšne primitivne opazke, kako boš v postelji dober z nekom, če prej tega ne preizkusiš. Ta izjava je res za lase privlečena. Dejstvo je, da erotična sla z leti izzveni in par, ki se naslanja na spolnost zgolj z erotičnega vidika, se mora potem zatekati k vse bolj bizarnim načinom (skupno gledanje pornografije …), da sploh začutijo strast. Tisti res dobri ljubimci pa tega ne potrebujejo, saj na to gledajo celostno.
Spolnost je sicer pred nekaj desetletji veljala za grešno, sploh pri katoličanih. Zdaj se to počasi spreminja. Bog si je zamislil spolnost in zakrament zakona na zelo lep način. Tudi zelo strastno in ljubeče. To je darovanje samega sebe drugemu. Iz tega zakon izhaja in iz tega konec koncev nastane tudi družina.
Preberite še:
Kako je sedemletnik s škatlo za čevlje našel ljubezen svojega življenja
Kako menita, da bi lahko, sploh mladim, približali to idejo vzdržnosti pred poroko?
Gašper: Zavedam se, da je to v tej seksualizirani družbi, v kateri živimo, zelo težko. Je pa dejstvo, da brez verskega oz. duhovnega motiva stvari postanejo precej nesmiselne oz. veliko težje dosegljive.
Midva sama ne bi zmogla. Bili so trenutki, ko sva se že težko premagovala in sva bila zelo blizu tega, da bi odnehala. Potem sva se na neki točki odločila, da bova molila v ta namen, in stvari so se bistveno popravile. Dobila sva dodaten zagon in še danes čutiva velik blagoslov zaradi te odločitve.
Z mladimi se je treba o tej temi pogovarjati zelo zgodaj, saj se starostna meja vedno bolj niža. Menim, da je odgovornost predvsem na starših. Obstajajo dobre knjige o tem, kako začeti pogovor o spolnosti z otroki. Začeti pogovor o tem pri desetih letih je bistveno prepozno.
Je pa to tudi tema za k verouku. Lahko bi tja na primer povabili pare, ki bi o tem spregovorili. Zgled je še vedno tisti, ki najbolj pritegne.
Iz osebne izkušnje pa lahko rečeva, da je vredno. Ni lahko, je pa vredno.
Agata: Zdi se, da moramo imeti na prvem mestu sami pripravljene odgovore, zakaj je to dobro. In to morajo biti dobri odgovori in ne gola teorija. Večina ljudi, ki govori o vzdržnosti pred poroko, nima razčiščenih stvari in mladi to začutijo. O tem morajo govoriti ljudje, ki so že razmišljali v tej smeri in so sami pri sebi že odgovorili na ta vprašanja.
Preberite še:
Odlašate s poroko? Nikar, poroka je super!
Tudi odločitev za otroka je podobno kot poroka nekaj, s čimer na splošno vedno bolj odlašamo. Razlogi pa podobni, o katerih smo že govorili. Mišljenje, da se vse konča, da je treba čim dlje uživati. Kako sta se odločila vidva?
Gašper: Oba sva imela zgled že v svojih družinah. Ljudje res rečejo, da moraš uživati, dokler si mlad, kar do določene mere drži. Res je fajn poskusiti stvari in potovati. Midva sva vse to dala čez. Potovala pa sva tudi že z otrokom. Najino življenje se ni ustavilo.
Če pa 10 let samo hodiš z zabave na zabavo … Pa ostaneš nekako ujet v tem. Veliko je takih. Menim, da je za to škoda časa in telesa, ker so še druge stvari v življenju, ki so zelo lepe in jih je škoda zamuditi.
Ko se ti rodi otrok, se stvari res spremenijo, ampak na boljše. Ko se je rodil moj prvi sin, se še nikoli nisem počutil tako izpolnjenega.
Agata: Za otroka sva se odločila zgodaj, ker sva enostavno začutila, da je čas, da imava otroke. Ker imava energijo, ker imava voljo, ker se imava rada, ker lahko imava otroke in lahko otrokom prav zdaj, v tem, kar sva, zelo veliko ponudiva.
Kako se spopadata z vsakodnevnimi izzivi, kot so usklajevanje dela z družino?
Agata: To je za naju še vedno velik izziv, ker imava zelo veliko obveznosti in sva vpeta v različne stvari. Živiva z Google koledarjem (smeh). Sva človeka, ki imava veliko energije in rada ustvarjava, a si vzameva tudi čas samo zase. Vse je v organizaciji. Je pa res, da gredo najini otroci na primer čisto prepozno spat in to je gotovo eden izmed izzivov, ki jih še morava usvojiti. Se učiva.
Imata kakšne posebne vzgojne pristope, ki se jih držita? Kaj vama je pri tem najbolj pomembno?
Agata: Pri vzgoji se ne drživa nekega prav posebnega načela. Za zdaj se še prilagajava potrebam, ki jih prinese posamezno razvojno obdobje. Veliko delamo na tem, da se dobro razumemo, da sva pozorna, sočutna in predvsem dosledna. Da vztrajava pri določenih zahtevah, čeprav je to lahko tudi zelo naporno in lahko cel dan posvetimo samo temu.
Ampak meniva, da je prav to jasno postavljanje meja in vztrajanje pri tem pravi način, da otroku starši omogočimo, da se počuti varnega.
Preberite še:
8 navad “visoko odpornih” parov
Preberite še:
7 stvari, ki bi jih moral pred poroko izkusiti vsak par
