V času habsburške monarhije so Slovenci največji napredek na narodnem področju dosegli v času, ko je bil na Dunaju predsednik vlade grof Eduard TaaffeTaaffe je bil potomec irske plemiške rodbine, ki je imela na Irskem plemiški naslov vikont. V 17. stoletju je Francis Taaffe pristopil v habsburško službo in dobil na Češkem velike posesti ter naslov grofov.
Dvakratni predsednik avstrijske vlade
Eduard Taaffe, ki se je rodil leta 1833, je bil prvič predsednik vlade v avstrijskem delu habsburške monarhije med letoma 1868 in 1870. Cesar Franc Jožef ga je znova imenoval za predsednika vlade leta 1879, ko so nemški liberalci v dunajskem državnem parlamentu izgubili večino.
Taaffe je najprej sicer vladal s pomočjo liberalcev, ki so bili zagovorniki centralizacije države in prevlade Nemcev nad slovanskimi narodi, nato pa je poiskal podporo nemških katoliških konservativcev ter poslancev iz vrst slovanskih narodov.
Preberite še:
Slovenske volitve: od napadov na uršulinke do dirk z enim konjem
Železni obroč
Največjo oporo Taaffejevi vladi so predstavljali Čehi in Poljaki, del vladne večine pa so postali tudi slovenski poslanci v dunajskem parlamentu – tako liberalci kot konservativci. Poslanska večina, ki je podpirala Taaffeja, je dobila vzdevek železni obroč.
V zameno za glasove slovenskih poslancev je Taaffejeva vlada Kranjsko dokončno priznala za slovensko deželo. Tabor kranjskih Nemcev je izgubil podporo vlade, zaradi česar so številni njihovi dotedanji podporniki stopali na stran slovenskega tabora.
Preberite še:
Molitev za boljšo Slovenijo
Slovenski volilni uspehi
Leta 1882 je slovenski tabor spet dobil večino v ljubljanskem mestnem svetu in leta 1883 tudi v kranjskem deželnem zboru (slovenski tabor je imel večino v kranjskem deželnem zboru med letoma 1867 in 1877, nato pa so dobili prevlado poslanci iz vrst nemškega tabora).
V roke slovenskega tabora so padala tudi druga mesta na Kranjskem, po letu 1885 so imeli Nemci prevlado samo še v Kočevju.
Kranjski vladajo slovenski deželni glavarji
Od leta 1883 naprej so bili deželni glavarji na Kranjskem vedno Slovenci. Med letoma 1880 in 1892 je bil na Kranjskem prvič in zadnjič deželni predsednik (tega je imenovala vlada na Dunaju) Slovenec – uradnik Andrej Winkler. Ta je povečal število slovenskih uradnikov in okrepil veljavo slovenščine kot jezika uradov.
Na Kranjskem je začelo tudi naraščati izdajanje slovenskih knjig, izhajati so začeli novi časopisi in revije v slovenskem jeziku.
Preberite še:
Bo Slovenija zaradi izseljevanja ostala brez ljudi?
Štajerski in koroški Slovenci
Precej manj so bili Slovenci uspešni na Štajerskem in Koroškem, saj so imeli na deželni ravni večino Nemci. Ti so še okrepili ponemčevalne pritiske na Slovence, ki so živeli na jugu Koroške in na spodnjem Štajerskem.
Taaffe, ki je bil zagovornik krščanskosocialne ideologije, je leta 1882 tudi pripravil volilno reformo, s katero je z znižanjem davčnega cenzusa omogočil večjemu številu moških, da so dobili volilno pravico.
Padec Taaffejeve vlade
Taaffejeva vlada se je obdržala kar 14 let – do leta 1893. Taaffe je umrl kmalu po padcu svoje druge vlade, in sicer leta 1895.
Glavni vir članka: Peter Vodopivec, Slovenska zgodovina
Preberite še:
Mož, ki je ustanovil prvo slovensko katoliško stranko
Preberite še:
Umrl največji slovenski industrialec
Preberite še:
Še en velikan, ki je ostal v senci slovenske zgodovine
