Tudi če vam je bilo odpuščeno, je včasih težko odpustiti sebiObčutek krivde lahko ostane v nas še dolgo po tem, ko smo stvari že popravili in nam je bilo za to odpuščeno. Kar naprej se namreč sprašujemo, zakaj smo to naredili, kako je to mogoče, kaj smo sploh razmišljali, kako je možno, da nismo predvideli, kaj se bo zgodilo, in podobno.
Včasih se tega občutka krivde oprimemo, kot bi bil naša rešilna bilka.
Preberite še:
5 znanstvenih nasvetov za boljše življenje
Ko naredite napako
Morda preprosto niste imeli dovolj jasne slike ali pa se niste znali brzdati. Morda niste bili dovolj pozorni, ste spregovorili v jezi ali pa ste bili preveč ravnodušni in niste ukrepali. Ste imeli premalo znanja o določeni zadevi ali pa so vas preplavila čustva? Prav tako je možno, da ste bili preprosto preutrujeni, bolni ali oslabljeni zaradi katere druge situacije.
Morda se celo zdaj ne morete spomniti tega dogodka ali dejanja objektivno, veste le, kako slabo se zaradi njega počutite.
Občutek krivde
Krivda nas postavi v vlogo tožene stranke. To je tožilec, ki nas ves čas obtožuje, kar povzroča strah in tesnobo. Oddaljuje nas od sedanjosti in prihodnosti; namesto tega živimo tako, da gledamo v preteklost. Veste kaj? Imamo izbiro. Ni se nam treba mučiti. Lahko smo sami svoj odvetnik in se branimo. Lahko poiščemo okoliščine, ki bodo opravičile ali upravičile naše vedenje, kot so na primer situacije, ki smo jih opisali prej (utrujenost, nevednost).
Včasih pa je naša edina rešitev ta, da krivdo preprosto priznamo. Pripravljeni moramo biti, da sprejmemo dejstvo, da smo se motili. Zaradi tega ne bo prišel konec sveta. Vsi delamo napake. To sicer ni dobro, je pa normalno.
Preberite še:
Težko odpustite samim sebi? Potem morate prebrati naslednje vrstice
Če nas razjeda krivda, je to morda zato, ker smo preponosni. Ponižnost pomeni, da se sprejmemo takšne, kakršni v resnici smo. Če priznamo svoje napake, prosimo za odpuščanje, naredimo vse, kar je v naši moči, da napako popravimo in se v prihodnje trudimo, da je ne ponovimo, potem se nimamo česa sramovati.
Nehajmo se kaznovati in naredimo korak naprej.
Preberite še:
Oče ga je tepel in mu 14-krat prebil glavo, a Ciril je zmogel vse odpustiti
Dovolite si, da vam spodleti
Če vam je žal in ste storjeno popravili, potem to pomeni, da niste slab človek.
Morda ste zaradi tega postali zrelejši in ste se iz tega tudi kaj naučili. Če ste se v preteklosti vedli grdo, to ni razlog, da si to danes še vedno očitate. Naučiti se morate razumeti, da so napake del našega življenja.
Ne morete spremeniti preteklosti, lahko pa o zadevi drugače razmišljate. Morda res ne boste mogli pozabiti, a vedno lahko odpustite.
Odpuščanje samemu sebi pomeni zaceliti spomin
Odpuščanje ne pomeni, da se vedemo, kot da se nič ni zgodilo. Pomeni, da smo odprti za dobro.
Zato pokličite osebo, ki ste jo prizadeli, se opravičite in pojasnite, zakaj ste to storili. Napišite pismo odpuščanja samemu sebi.
Biti odrasel ne pomeni samo, da zjutraj vstanemo in se zavedamo svojih napak. Pomeni tudi, da sprejemamo odgovornost in spoštujemo sami sebe. Ne dovolite, da bi postali stalna žrtev.
Težke situacije so del življenja in tako je tudi z napakami. Lastimo si jih, a ne dovolimo, da imajo one v lasti nas.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Barbara Oprčkal.
Preberite še:
“Si želite doživeti nekaj nadnaravnega? Odpustite nekomu”
Preberite še:
Ne zmoreš odpustiti? Nasveti za opuščanje zamer
Preberite še:
Najprej si je življenje vzela mama, nato še oče. To je Anjina zgodba
