Podleganje otrokovi muhavosti ni zagotovilo za srečo. Prej nasprotnoOtroci, ki nočejo jesti, ki nočejo v posteljo. Otroci, ki grizejo, tepejo ali poškodujejo sami sebe, ki jih – brez pravega vzroka – popade muhavost, lahko staršem povzročijo veliko glavobolov, še posebej če so ti neizkušeni in ne znajo nadzorovati takšnega vedenja.
Starši morajo nujno razumeti, kaj muhavost je, da bodo znali ukrepati in se ne bodo pustili zapeljati otrokovemu izbruhu joka ali jeze.
Psiholog Alfredo Pardo Novoa z univerzitetne fundacije Monserrate je mnenja, “da moramo govoriti o muhavem vedenju in ne o muhastih otrocih, ker takšno vedenje izvira iz izkušenj, ki jih otrok pridobiva v odnosu z drugimi otroki”.
Preberite še:
Zakaj bi se vzdržali spolnosti pred poroko?
Preberite še:
Skrivnost čistega in urejenega doma? Najdete jo v Svetem pismu …
Čeprav je vsaka družina in vsak otrok neponovljiv, je v ozadju vsakega otroka potreba po omejitvi in naša naloga, da jih omejimo.
Spomnimo, da majhni otroci nenehno iščejo pozornost in nežnost. Treba je najti ustrezno ravnovesje med dajanjem pozornosti in podleganjem muhavostim.
Če želimo otrokom omogočiti zdrav razvoj, ne smemo podleči njihovim muham.
Muhavo vedenje
Muhavo vedenje je mehanizem, s katerim želi otrok zadovoljiti svojo potrebo, ne da bi za to obstajal upravičen razlog. Ko se to zgodi, se otrok z vsemi močmi – in onkraj vsega razumnega – usmeri v to, da bo po njegovo. Otrokova želja, da drugi za vsako ceno izpolnijo njegovo voljo, je muhavost.
Muhavosti se lažje izognemo, če je ne spremlja nasilno vedenje, kot so na primer kričanje ali izbruhi jeze. V tem primeru je verjetno dovolj, če se za muhavost preprosto ne zmenimo.
Vendar pa se starši zaradi joka ali “metanja ob tla” včasih vdajo in ustrežejo otrokovim željam, s čimer muhavo vedenje nezavedno spodbudijo, ker mu dajo vedeti, kako lahko doseže, kar hoče.
Kako premagati otrokove manipulacije
Starši ne smejo dovoliti, da bi jim situacija ušla izpod nadzora. Če se na otrokovo muhavost ustrezno odzovejo, bo ta vse manj pogosta in bo sčasoma izginila.
Za to je potrebna potrpežljivost, ker se to ne bo zgodilo takoj. Če je muhavost postala nekaj običajnega, potem je treba oslabiti vez, ki jo otrok vzpostavi med muhavostjo in izpolnjeno željo.
Učinkovit, a ne lahek način za odpravljanje muhavosti je, da se za otroka ob napadu muhavosti ne zmenimo, da mu ne popustimo niti ne vstopimo v igro. Pri tem je nujno, da smo dosledni, kajti če enkrat popustimo, drugič pa ga ignoriramo, bomo s tem dosegli nasproten učinek. Otrok bo namreč dojel, da z dovolj vztrajnosti lahko doseže, kar hoče.
Ko pri otroku opazimo spremembo na bolje, je nujno, da to jasno izrazimo na primer na takšen način: “Kako dobro, muhavost te je že minila.”
Druga, podobno učinkovita strategija je, da preusmerimo otrokovo pozornost.
Nekaj praktičnih nasvetov ob otrokovi muhavosti:
- Bodite odločni, a ne zadajajte telesnih kazni.
- Bodite usklajeni in si ne nasprotujte v odgovorih.
- Otroku dajte čas, da ga mine jeza, ko ne doseže, kar je hotel.
- Postavite meje. Na ta način se bo naučil, da ne more vedno dobiti, kar si želi, in v trenutku, ko si to zaželi.
Vzgoja otrok je umetnost, ki zahteva veliko potrpežljivosti in razumevanja, ki rasteta iz resnične ljubezni do otrok. Ko jih vidimo jokati, je to lahko za nas boleče, vendar bo prepoznavanje muhavosti kot stopnje v otrokovem razvoju otrokom pomagalo k zdravemu in dobremu odraščanju.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.
Preberite še:
Del zgodovine krščanstva, ki še vedno buri duhove
Preberite še:
Skrivnost čistega in urejenega doma? Najdete jo v Svetem pismu …
Preberite še:
Kako pridobiti prijatelje ‒ po nasvetu “najprijaznejšega” svetnika na svetu
