Na blogu A Catholic thinker sem te dni bral Toda Wornerja, spreobrnjenca, ki me je spomnil na misel G. K. Chestertona iz knjige Pravovernost (Celjska Mohorjeva, 2001) o dojemanju vere in življenja po njej
Pravovernost je ena redkih knjig, h kateri se vedno znova vračam, saj ob vsakem branju odkrijem nov ključ za dojemanje sveta in naše vloge v njem. Če te knjige še niste prebrali, močno priporočam, da se je čim prej lotite. Ne ustrašite se naslova, saj to nikakor ni suhoparen zbornik etičnih navodil, temveč zbirka prodornih razmišljanj in duhovitih zgodb, polnih humorja in zdrave pameti.
Worner v svojem blogu omenja prijateljico, ki je tako kakor on postopoma in po poti razuma prišla do osebne vere. Pred vstopom v Katoliško cerkev jo je najprej prevzela njena globoka intelektualna moč: evangeliji, cerkveni očetje, svetniki, apologeti, čudovita umetniška dela, arhitektura in glasba, ki je nastala v imenu krščanskega Boga. Manjkalo pa je nekaj bistvenega. Odprtost za sprejemanje skrivnosti. In predano zaupanje.
Preberite še:
Na “detox” dieti
Bog je neizmerna, vedno navzoča skrivnost
G. K. Chesterton je jasno razločeval med sposobnostjo razumskega spoznavanja resnice naše vere in njenega prenašanja v prakso. Nujno je, da se trudimo razumsko spoznati, kar nas vera uči. Ko pa razum utihne, ostane samo zaupanje v skrivnost Božje brezmejne dobrote in ljubezni. Chesterton je tako opisal razliko med logikom in mistikom, med razumnikom in pesnikom: “Vsa skrivnost mistike je v tem, da človek lahko vse razume s pomočjo tega, česar ne razume. (…) Zblazneli logik skuša vse razumsko pojasniti in doseže le to, da vse postane skrivnostno. Mistik dopusti, da ostane ena stvar skrivnost in se vse ostalo razjasni. (…) Pesnik želi glavo spraviti v nebesa. Logik pa hoče nebesa spraviti v glavo. In zato mu glava poči.” Da zblazni.
Poklicani smo, da z umom odkrivamo vse, kar je Bog ustvaril in razodel. Stvarstvo je inteligibilno – intus lectio, tako ustvarjeno, da ga človek z mislijo lahko “od znotraj prebira” in ga spoznava. Ne skušajmo pa Boga razumarsko spraviti v kalupe svojega razmišljanja, saj smo poklicani biti tudi pesniki in mistiki, ki so sposobni preprostega zrenja in občudovanja. Bog je neizmerna, vedno navzoča skrivnost. Vera nastopi, ko smo se Božji skrivnosti sposobni predati in Boga ljubiti, mu popolnoma zaupati ter v tem zaupanju vsak dan tudi živeti.
Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina št. 22, letnik 67
Preberite še:
Sošolke me zaničujejo, ker verjamem v Boga
Preberite še:
Je vaša vera strupena? Ste politični ali farizejski katoličan?
Preberite še:
Kaj nam je sveto? Življenje, družina, narava, moč?
