Bog najbolj ljubi grešnika, ki išče pot k njemu, in ga na tej poti nikoli ne pušča samega
Vprašanje bralke
Sem neporočena. Živim s sinom in njegovim očetom. Sin obiskuje verouk, je ministrant in je bil pri prvem obhajilu. Jaz imam opravljene vse zakramente. Naš župnik mi dovoli le k spovedi, k obhajilu pri maši pa ne. Ali je to res tako samo pri nas ali to velja povsod?
Marinka
Preberite še:
Grehi, ki ne potrebujejo spovedi?
Odgovarja p. Primož
Spoštovana Marinka!
Hvaležen sem za vaše vprašanje, pri katerem se mi zdijo pomembne tri reči.
Prvič: V primerih, ko doživljamo, da nam naša vest glede določenega vprašanja narekuje drugače, kot meni kak drug kristjan ali v vašem primeru domači župnik, je vedno dobro, da se naslonimo na nekaj trdnega. V primeru naše vere je ena najboljših referenc Katekizem Katoliške cerkve (KKC).
Kot je svojo vest potrebno poslušati, jo je namreč neprestano potrebno tudi oblikovati in ostriti. Življenje v svetu, ki se ne ravna po Božjih zapovedih, lahko našo vest sčasoma otopi, da se nam nekaj, kar je v družbi sprejemljivo, lahko tudi neha zdeti v neskladju z Božjimi zapovedmi.
Preberite še:
Zakaj se katoličani spovedujemo duhovniku, ne kar Bogu?
Drugič: Pogled v katekizem razkrije tudi cerkveni nauk, da ima spolni odnos med moškim in žensko namen, ki ga je mogoče živeti le v zakonu. Nečistovanje, s čimer označujemo “telesno združenje neporočenega moškega in neporočene ženske zunaj zakona” (KKC 2353), pa spada med smrtne grehe. Vsak, ki se zaveda, da je v smrtnem grehu, mora prejeti zakrament sprave, preden pristopi k obhajilu (KKC 1385).
In tretjič: Eden od pogojev, da je spoved veljavna in duhovnik lahko spovedancu podeli odvezo, je tudi sklep o spremembi življenja (“Trdno sklenem, da se bom poboljšal …”).
Ko pravite, da vam župnik dovoli le k spovedi, ne pa k obhajilu, se bojim, da v resnici niti ne gre za spoved. Dokler namreč vi bodisi ne morete bodisi ne želite spremeniti svojega življenja, da bi ne bili več v grehu (bodisi da z očetom vašega sina skleneta cerkveni zakon bodisi da živita skupaj, vendar v vzdržnosti od spolnih odnosov), vam duhovnik ne more podeliti odveze od grehov, brez katere pa ni spovedi.
Preberite še:
Poročiti se ali le “vseliti se”?
Omenjene reči veljajo povsod v Katoliški cerkvi. Edini nasvet, ki vam ga lahko dam, je ta, da premislite, kaj je tisto, kar vas ovira, da svojega položaja pred Cerkvijo ne spremenite. Če imate kakršnakoli vprašanja, pomisleke ali strahove v zvezi s poroko ali odnosom z očetom vašega sina, se iskreno obrnite na duhovnika. Če menite, da se z vašim župnikom o tem ne bi mogli pogovoriti sproščeno in iskreno, poiščite koga drugega. Naj vas krepi vera, da Bog najbolj ljubi grešnika, ki išče pot k njemu, in ga na tej poti nikoli ne pušča samega!
Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina, v rubriki Mladi val.
Preberite še:
Cerkev in spolnost: Gre res le za skupek prepovedi?
Preberite še:
Odlašate s poroko? Nikar, poroka je super!
Preberite še:
Kaj sem prosila Boga, ko sem se poročila z neverujočim
