Saj se je tudi vam že zgodilo, da ste rekli nekaj, kar so drugi razumeli precej drugače, kot ste mislili vi?Občasno vsi izjavimo kakšno neumnost, katere posledic se pogosto niti ne zavedamo. To se dogaja, ker s svojimi odgovori na dogajanje tako hitimo, da se ne uspemo vživeti v drugega. Modri ljudje, ki se tega zavedajo, se že vnaprej poskušajo izogibati izjavam, ki lahko sogovornika užalijo. Preverimo katerim:
1. “Videti ste utrujeni”
Utrujeni ljudje so lahko precej neprijetni – tako po zunanjem videzu kot v odnosih. Z omenjeno izjavo človeka posredno označimo z negativnimi značilnostmi. Morda želimo biti le vljudni, smo v skrbeh ali želimo pomagati, vendar z neprimernim vprašanjem izpademo lahko celo nesramni. Raje kot da podamo ugotovitev, človeka povprašajmo: “Je vse v redu z vami?” Tako se nam bo on lahko izpovedal, mi pa ne bomo izpadli neotesani.
2. “Ooo, koliko ste shujšali!”
S to ugotovitvijo želimo dobrohotno pohvaliti, vendar naredimo vtis, da smo kritični. Posredno izražamo mnenje, da je bila oseba prej debela, morda celo neprivlačna. Zmaga je naša, če rečemo: “Oh, kako čudovito ste videti!” Namesto da bi jo primerjali z manj privlačno preteklostjo, le pohvalimo njen trenutni odličen videz.
Preberite še:
Odkrij geslo do njegovega srca
3. “Tako ali tako ste bili predobri zanj(o)”
Ob prekinitvi kateregakoli odnosa, profesionalnega, prijateljskega, še bolj pa ljubezenskega, je takšna izjava neumestna: izraža, da ima oseba slab okus in je bila njena izbira slaba. Veliko bolje je, da namesto take kritike ponudimo podporo in pozitiven komentar. Na primer: “Toliko slabše zanj(o)!” ali “Ne ve, kaj je izgubil(a)!”
4. “Vi vedno …” ali “Vi nikoli …”
Takšna izjava poseže v eno ali drugo skrajnost in vsi vemo, da v resnici ne drži. Morda se manj zavedamo njegove resnične neustreznosti. Ponavadi tako rečemo, ko želimo povedati kaj pomembnega. V resnici pa dosežemo ravno nasprotno, ker se sogovornik ob takšni izjavi zapre. Zato je bolje, da:
- preprosto nakažemo na problematična dejstva, če so ta problem,
- ali rečemo, da nekdo nekaj dela “dovolj pogosto, da mi da misliti …”, če je problem v pogostnosti nekega dejanja.
Preberite še:
“Pozabljamo, da je življenje smiselno, ne glede na položaj, v katerem smo”
5. “Res ste dobro videti za nekoga vaše starosti”
Uporabiti izraz “za vaš/vašo/vaše/vaša …” je neolikano. Čeprav želimo pohvaliti, po drugi strani dodamo neko kvaliteto, ki je morda poslušalec noče slišati. Namesto da bi delali primerjavo, le podajmo ugotovitev: “Odlični ste. Odlično ste videti.” Kajti pristna pohvala ne potrebuje podrobnejših opredelitev.
6. “Kot sem ti že prej rekel …”
Vsakomur se zgodi, da kdaj kaj pozabi. Ob uporabi takšnega stavka sporočamo, da smo jezni, ker je sogovornik pozabil. Ponavadi niti nismo jezni, želimo le spomniti, a sporočilo stavka je jeza, užaljenost, obsojanje. Sogovornik ga težko sprejme. Več dosežemo, če prošnjo ponovimo na bolj jasen in zanimiv način. Sogovornik bo zagotovo vedel, da ste mu prej to že rekli, ne bo pa se čutil kritiziranega in se bo zagotovo prej odzval.
Preberite še:
Zakaj besede “popoln/a si” nikoli niso poklon
7. “Želim ti srečo!”
Zaželeti srečo pa res ni žalitev! In vendar izraža, da mora nekdo imeti srečo, da bo uspel. Bolje je vzpodbuditi z vero v spretnosti, ki jih oseba ima: “Vem, da to zmoreš.” S tako izjavo se v sogovorniku razplamti ogenj zaupanja, mi pa bomo verjetno edina vžigalica, ki bo zanetila ta ogenj.
8. “Vi že veste” ali “Kakor želite”
Lahko smo do nekega problema neopredeljeni, a če nas sogovornik nekaj vpraša, je zato, ker ga naše mnenje zanima. Nevljudno je torej odgovoriti z nezanimanjem. Rajši rečemo: “O tem problemu sicer nimam osebnega mnenja, bi bil pa pozoren na …” Četudi smo neopredeljeni, sogovornik zasluži odgovor. S tem pokažemo, da nam je oseba, ki nekaj sprašuje, pomembna.
9. “No, ampak jaz nikoli nisem …”
S tem stavkom sebe izpostavljamo kot boljše. Da bi prikrili kakšno našo napako, na podtalno nasilen način usmerjamo pogled na napako drugega, ki bi jo morda morali že davno odpustiti in pozabiti. Najboljša pot za mirno sožitje in prihodnost je priznati svoje napake. Le to omogoča mirno in iskreno soočenje pri reševanju problema.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila brazilska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Maja Pintarič.
Preberite še:
Šest vedenjskih vzorcev, ki zastrupljajo naše odnose
Preberite še:
“Ljudje se v partnerskem odnosu obnašajo potrošniško: skupaj bova, dokler bo lepo”
Preberite še:
Stampedo v službi, nato še žena. Čas je, da si zastavite to vprašanje
