“Včasih mi kdo reče, kako je meni lahko, a to ne drži, samo pritožujem se ne ves čas”

Ženska ženski ‒ voditeljica, animatorka, osebna trenerka, organizatorka porok in drugih dogodkov Barbara PirhKarkoli dela, vedno je zraven mikrofon ali pa športna oprema. Barbara Pirh je energično in nasmejano dekle, ki je svojo pot začela kot radijska voditeljica na Radiu Veseljak. Takrat je bila stara 19 let, delo voditeljice na omenjenem radiu pa je opravljala več kot deset let, z največjim veseljem in zagonom. Radijski mikrofon je zagotovo njena prva velika ljubezen, delala pa je tudi na televiziji.

Njena trenutna glavna dejavnost je vodenje in organizacija različnih dogodkov, za katere želi, da so drugačni od že videnih, takšni, da si jih ljudje zapomnijo in v polnosti doživijo. V vsak projekt vloži ogromno svoje energije in časa.

Veliko se posveča tudi športu, tako zasebno kot profesionalno. Dela namreč kot osebna trenerka in vaditeljica, pri njenih vadbah pa nikakor ni zaželeno pritoževanje in nepotrebno “jamranje”. Pri vsem, kar počne, ohranja sproščenost in ljubezen do vsega drugačnega in malo norega.

1. Kakšen je za vas idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi

Hm … Mislim, da si vsak dan lahko naredimo lep, če ne že idealen. Moj idealen dan bi nekako bil, da se ne zbudim vsa “zalimana”, čeprav običajno ni tako. (smeh) Takoj ko vstanem, grem čim prej pod hladen tuš, potem pa v naravo, teč, še prej pa spijem limonado z izbranimi dodatki in eno močno kavo z mojim priljubljenim rastlinskim napitkom. Tako se lahko moj dan idealno začne.

2. Ko se zjutraj pogledate v ogledalo, si rečete … ?

Ojoj, spet je bila prekratka noč. (smeh)

3. Biti urejena je za vas pomembno, ker … ?

… ker daješ nek vtis profesionalnosti. To je v mojem poslu še posebej pomembno, pa tudi sama se tako bolje počutim. Je pa tudi res, da se včasih počutim še bolje, če sem “neurejena”, brez ličil in vse druge navlake. Zdi se mi, da včasih tega res ne potrebujemo in je dovolj, da smo to, kar smo. Ko sem sama doma, si dam duška in takrat, če me kdo nenapovedano preseneti, bo zagotovo presenečen! Tudi to je lahko urejenost, čeprav mogoče ni nič po začrtanih standardih.

Preberite še:
“Če bi delala od jutra do večera, bi bil to največji osebni neuspeh”

4. S čim, kje in kako se duhovno napolnite?

Predvsem s tem, da sem včasih preprosto sama s sabo. Da se pogovorim s svojimi mislimi. Da se takrat, ko mi gre vse narobe, ustavim in razmislim, kako naprej. Pomembno mi je tudi, da imam takrat ob sebi nekoga, ki mi zna reči, da bo vse še dobro in da ni vse tako črno, kot se morda v tistem trenutku zdi.

5. Kako se ob vseh obveznostih in vsesplošnemu pomanjkanju časa posvetite bližnjim in tistim stvarem, ki vam veliko pomenijo?

To mi je bilo in mi bo vedno na prvem mestu. Najprej, da se sama napolnim z energijo, ker vem, da jo potem lažje širim tudi med druge in da se tako bolje počutim in bolje opravljam svoje delo.

Nikoli ne izpustim kakšne športne aktivnosti, nekaj minut ali celo ur za dobro kavo ali druženje. Življenje je tako ali tako samo eno, zato ni pomembno, koliko obveznosti opraviš v tistem dnevu, ampak da je dan poln tudi na drugačen način in ne samo z nekimi nujnimi stvarmi. Delo počaka, življenje pa ne.

6. Verjetno bi lahko rekli, da je to, kar delate, vaša strast. Kaj bi svetovali tistim, ki to strast in sanje še iščejo, zraven pa obupujejo, da jim to gotovo ne bo uspelo?

Za sanje ni nikoli prepozno. Zdi se mi, da se takrat, ko postanemo apatični in se nam zdi vse brez smisla, življenje kar konča. Sanjati je vedno treba. Vedno je vse mogoče. Cilja morda res ni lahko doseči. Pot je lahko zelo trnova in ima veliko preprek, a je treba vztrajati.

Včasih mi kdo reče, kako je meni lahko, a to ne drži, samo pritožujem se ne ves čas. Že pred mnogimi leti sem vedela, česa si želim, in vmes se je zgodilo veliko stvari, zaradi katerih bi lahko obupala in rekla, da grem v neko “normalno” službo. Ne glede na vse pa sem si vedno rekla: “Ti si za to. Vztrajaj!” Nikoli mi ni bilo žal za nič, saj rada tvegam, preizkušam nove stvari in hodim po robu.

Preberite še:
Kako biti žena, mamica in podjetnica? “Delujem na fotosintezo”

7. Preizkušnja, za katero ste v življenju najbolj hvaležni in kaj ste se iz nje naučili?

Več jih je bilo. Velikokrat so mi dejali, da v delu, ki ga opravljam, ni pravega denarja ali bogastva, a sem na to vedno odgovarjala, da imam raje nekaj sto evrov manj in sem srečna, kot pa da počnem nekaj, kar mi ni všeč.

Tudi šport me je ogromno naučil. Sploh tek mi je res veliko dal. Če ne bi bila tako športno aktivna, gotovo tudi na drugih področjih ne bi bila tako uspešna. Garanje v športu mi je dalo moč tudi za druge podvige.

8. Misel, ki vas spravi pokonci, ko ste slabe volje?

Carpe diem. Užij trenutek, užij dan. Ta misel me vedno dvigne, kjerkoli sem. Zagotovo pa tudi ena čisto moja: “Upaj si, kdaj, če ne zdaj!”.

9. Kakšen je vaš večerni ritual, ki vas umiri?

Sem bolj nočna ptica. Nekje okoli polnoči šele začnem živeti. (smeh) Zato običajno ne grem umirjena spat. Nekih posebnih ritualov nimam, ker pogosto še tik pred spanjem razmišljam o tem, kaj se je zgodilo, kaj moram narediti. Mogoče je to narobe, ker bi se mogla umiriti.

Včasih se zato umirim tako, da pred spanjem poslušam glasbo. Pogosto se zbudim kar s slušalkami v ušesih in si samo rečem, da še sreča, da se mi niso ovile okoli vratu. Toliko o umirjenosti. (smeh)

10. Biti ženska je lepo, ker … ?

Sicer ne dam veliko na spol, ker raje gledam na človeka, na osebnost. Je pa biti ženska lepo zato, ker lahko skozi svojo nežnost pokažemo tudi moč, takrat ko se to mogoče najmanj pričakuje.

 

Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.