O pomenu popka in popkovineTokratni prispevek bo malo drugačen. Verjetno niti ne toliko zaradi vsebine, temveč zato, ker bo odgovor na vprašanje ene izmed naših bralk. Sprašuje pa tole: Ali sta imela Adam in Eva popek?
Torej, kaj je sploh popek? To ni pomemben organ v našem telesu, temveč je preprosto brazgotina, ki ostane od popkovine. Pri tem ni važno, kako se jo prereže, ker naše telo samo prekine dovod in ostanek popkovine odpade.
Preberite še:
Da katoličan verjame v Boga, je jasno. Pa mora verjeti tudi v Cerkev?
Tako pridemo do prvega očitnega problema. Če sta Adam in Eva imela popek, potem bi to pomenilo, da sta imela popkovino. In če sta imela popkovino, sta bila povezana z maternico. In če sta bila povezana z maternico, sta imela mamo. Ampak če sta imela mamo, kako sta potem lahko prva človeka in ustvarjena direktno od Boga?
Seveda bi lahko Bog ustvaril tudi popek. Ampak zakaj? Da bi se v njem nabirala umazanija? Da bi nas zavajal? Filozofsko bi lahko hitro prišli na področje, ko bi morali zagovarjati, da je Bog lažnivec, kar je seveda nesmiselno. Torej bi se bolj zdel očiten odgovor, da Adam in Eva nista imela popka.
Tu pa spet naletimo na drug problem. Pri dojenčkih v maternici za oskrbo s hranilnimi snovmi preko popkovine skrbi žilni sistem ene vene in dveh arterij. Po rojstvu ta sistem dobi drugačno vlogo. En del postane vezi, ki ločujejo jetra, in ostane povezan z notranjostjo popka, en del pa postane del žilnega sistema v medenici, ki dovaja kri mehurju in sečevodu. Torej Adam in Eva nista imela vsega tega? Ali pa je Bog naredil izjemo in jima sam ustvaril te dele telesa.
Preberite še:
Katoliški spodrsljaji, za katere ste mislili, da se dogajajo samo vam
V to vprašanje se lahko zapletamo v nedogled. Ne samo pri popku. Tudi pri dinozavrih in ostalih vrstah, ki naj bi živele pred stotinami milijonov let, pa pri nastanku gora, dolin in ostale razgibane zemeljske površine, in navsezadnje pri začetkih človeštva. Znanost nam govori o milijonih let počasnega nastanka in razvijanja, Sveto pismo pa o 6 dneh nastanka, ki je od našega časa ločeno le nekaj tisoč let.
V to navidezno nasprotje pridemo, če zgrešimo, kaj je pravzaprav namen pripovedi o stvarjenju sveta, še posebej človeka. Pripoved o stvarjenju nam ne želi posredovati podatkov o tem, kako je nastal svet, temveč zakaj. Zakaj svet? Ker ga je želel Bog. Zakaj obstajam? Ker me je hotel Bog. Zakaj sem drugačen od živali?
Preberite še:
Katoličani, hodite pokončno in drznite si biti nevarni!
Ker mi je Bog vdihnil oživljajočega duha in me naredil po svoji podobi. Sveto pismo govori o smislu našega obstoja in se ne ukvarja s tem, zakaj je imel tiranozaver majhne ročice in ali je Adam res sredi trebuha imel farmo bakterij (če še ne veste: vsak ima v svojem popku nekaj deset vrst bakterij, te vrste pa se razlikujejo od popka do popka).
Na vprašanje, ali je imel prvi človek popek, torej odgovarja znanost in ta bi rekla, da ga je seveda imel. A bolj pomembno od tega je, da je imel dušo in “popkovino” – duhovno povezavo vse do nebes in ljubečega Očeta. S to razliko, da se ta “popkovina” ne prekine, saj še danes vsak človek od Boga v vsakem trenutku prejema vse potrebno za to, da obstaja. Tudi ti.
Članek je bil objavljen v reviji #najst.
Preberite še:
Če ješ smeti, telo postaja smetišče. In če s smetmi hraniš dušo?
Preberite še:
Ko smo Slovenci odšli iz države, ki je poniževala slovenski jezik
Preberite še:
“Mama, ki rodi otroka, je na nek način kakor Bog.” Ko pa jih rodi 12 …
