Sveto pismo je presenetljivo polno humornih epizod, ob katerih se človek hahlja ali pa celo smeje na ves glasKnjiga pregovorov je polna modrosti, med njimi pa je tudi ta globok vpogled v koristnost humorja: “Veselo srce podarja zdravje, potrt duh pa suši kosti” (Prg 17,22). Čeprav mnogi Sveto pismo jemljejo kot knjigo suhoparnih teoloških zgodb, pa vsebuje dobršno mero humorja, čeprav ne vedno na način, kakršnega bi pričakovali v današnjem svetu.
Abraham in Sara
Eno izmed prvih “šal”, ki si jih je privoščil Bog, najdemo v Prvi Mojzesovi knjigi. Ko je obiskal Abrahama in Saro, je ostarelemu paru, ki je že davno presegel rodovitno starost, dejal: “Blagoslovil jo bom in ti dal sina tudi od nje; blagoslovil jo bom, da bodo iz nje nastali narodi in bodo kralji ljudstev izšli iz nje” (1 Mz 17,16).
Abraham se ni mogel zadržati: “Abraham je padel na obraz in se zasmejal. Rekel si je: Ali se bo stoletniku rodil sin? Ali bo devetdesetletna Sara rodila?” (1 Mz 17,17).
Sara se je na novico podobno odzvala: “Sara se je sama pri sebi zasmejala in rekla: Mar naj zdaj, ko sem uvela, še občutim slast? Tudi moj gospod je star” (1 Mz 18,12). Bog jo je zasačil med smehom, toda “Sara je tajila in rekla: Nisem se zasmejala. Bala se je namreč. Pač, je rekel Bog, zares si se zasmejala” (1 Mz 18,15). Boga ne moreš prelisičiti!
Bog se je zadnji smejal, kajti sinu sta dala ime Izak, Sara pa je rekla: “Bog mi je pripravil smeh; kdor bo to slišal, se mi bo nasmihal” (1 Mz 21,6). Ime “Izak” namreč v hebrejščini pomeni “naj se Bog smeje”.
Preberite še:
Praoče tistih, ki se smejejo. Veste, kdo je?
Izraelsko ljudstvo v puščavi
Druga humorna epizoda se je zgodila v Četrti Mojzesovi knjigi, ko se je izraelsko ljudstvo v puščavi pritoževalo zaradi pomanjkanja. Tožili so kot nejevoljni otroci: “Kdo nam bo dal jesti meso? Spominjamo se rib, ki smo jih zastonj jedli v Egiptu, kumar, lubenic, pora, čebule in česna. Zdaj pa naša duša hira; ničesar več ni, le mano imamo pred očmi” (4 Mz 11,4-6).
Bog se je odzval in rekel: “Gospod vam bo dal meso in jedli boste. Jedli ga boste ne le en dan, ne dva, ne pet, ne deset, ne dvajset dni, marveč ves mesec dni, dokler vam ne bo lezlo iz nosnic in se vam zagabilo” (4 Mz 11,19-20). Dal jim je prepelice, ki so pokrivale zemljo približno dva komolca visoko! Meso bi radi? Izvolite!
Elija
V Knjigi kraljev se gre Elija nekakšno “igrico” s poganskimi preroki in jih zbada z besedami: “Vpijte na ves glas, saj je vendar bog! Se je že kam zamislil ali se odstranil ali pa ima kakšno pot; morda spi, pa se bo prebudil” (1 Kr 18,27). “Se je odstranil” v hebrejščini pomeni tudi “se je olajšal”, Elija torej preroke zbada, da je njihov bog morda trenutno zadržan, ker je moral na stranišče!
Ti in nekateri drugi dogodki v Stari in Novi zavezi razkrivajo lahkotnejšo stran krščanstva; kažejo nam, da ima tudi Bog smisel za humor in da “veselo srce podarja zdravje”.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
Preberite še:
“Dragi Bog, brala sem Sveto pismo, kaj pomeni ‘spočet’? Nihče mi noče povedati.”
Preberite še:
Ali Sveto pismo res prepoveduje tatuje?
Preberite še:
Kako naj beremo Sveto pismo? 14 koristnih nasvetov
