Za krščanstvo v javnosti najdemo marsikateri pridevnik ali opis, ampak verjetno lahko mirno rečemo, da pridevnika moderen ni med njimiNasprotno, v množici new age smernic, verovanj in religij je krščanstvo tista stalnica, ki ponuja najmanj zveneče, najmanj privlačne in najmanj instantne rešitve. A zato preverjene in trajnostne.
Ali so Jezusovi nauki aktualni tudi v moderni dobi?
Nikakor ni dovolj neznano, eksotično, oddaljeno ali ezoterično, da bi bilo zaradi tega privlačno.
Pa vendar mi je duhovnik, h kateremu sem vse otroštvo in mladost hodila k spovedi, ob koncu vsake spovedi rekel: “Biti kristjan je vedno moderno.”
Te besede sem si tako zapomnila, da mi še zdaj pogosto odzvanjajo. Nenavaden opis naše vere, vsekakor. Dve tisočletji stara vera, prisotna tako rekoč od vekomaj, vonj po cerkvi in kadilu. In potem naj bi bilo biti kristjan moderno?
Če premislim o tem, kaj bi lahko v krščanstvu našli aktualnega, moram priznati, da so bile Jezusove ideje in nauki tako zelo brezčasni, da so povsem aktualni tudi za nas. Čeprav je živel v povsem drugem času in okoliščinah, pa lahko njegov nauk mirno prenesemo tudi v moderno dobo. Izmed mnogih, večno aktualnih Jezusovih življenjskih napotkov sem izbrala tri, ki lahko nagovorijo čisto vsakogar.
Preberite še:
Prestrašeni katoličan. Od kod vsi ti kompleksi, povezani z našo vero?
“Bodite kakor otroci”
Jezus je učil: “Bodite kakor otroci.” Ljudem je hotel povedati, kako pomembni so otroci za človeško družbo. Kako nepokvarjeni in čisti so ter koliko se lahko naučimo od njih. Slovenci veljamo za narod, ki ima zelo rad otroke, ki je zelo družinski. Mislim, da so Jezusove besede: “Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo!” (Mt 18,3) aktualne za vsakogar izmed nas.
Zaščititi otroke, se jih veseliti, jih spodbujati, pa tudi prav vzgajati. Otroci so nujni za zdrav razvoj naše družbe. Če bi bil notranji svet odraslih vsaj včasih malo bolj podoben svetu otrok, ki se čudijo in veselijo vsega, bi bilo tudi odraslim mnogo lepše.
“Tudi jaz te ne obsojam”
Jezus ni nikogar izobčil, ampak je sprejemal drugačne. V tem nam je lahko velik zgled, saj smo pogosto v teoriji zelo odprti za drugačnost, ki pa nas kaj hitro začne ogrožati, čim nam pride preblizu. Jezus je rekel grešnici, ki so jo želeli kamnati: “Tudi jaz te ne obsojam. Pojdi in odslej ne greši več.” (Jn 8, 11)
V tem stavku je po mojem mnenju skrita tudi poanta pravilnega gledanja na drugačnost oziroma ravnanja z njo. Človeka ne obsodi, ampak ga sprejmi; hkrati pa ne sprejmi njegovega ravnanja, če je napačno. Torej: človek ni enako kot njegova dejanja. Vsak človek je vreden ljubezni in sprejemanja. Ali to pomeni, da moram ljubiti in sprejemati tudi njegove zmote? Ne.
Preberite še:
Zakaj nekateri nočejo več hoditi k maši?
“Pazite in varujte se vsake pohlepnosti”
Jezus nas uči tudi nenavezanosti na materialne dobrine oziroma na vse, kar ni “zaklad v nebesih”. V priliki o bogatašu, ki si je naredil bogato zalogo pridelkov in hotel zadovoljno počivati na svojem bogastvu, mu Bog reče: “Neumnež! To noč bodo terjali tvojo dušo od tebe, in kar si pripravil, čigavo bo?” (Lk 12, 20)
Mar ni v moderni dobi eden največjih problemov, ki dela marsikaj hudega v svetu, ravno pohlep in navezanost na bogastvo? Vsak lahko zase premisli o svojih navezanostih in kje ga omejujejo. Ne nazadnje ne bo nihče od nas ničesar odnesel s sabo, torej nam še tako moderna hiša, avto, telefon in računalnik ne bodo nič pomagali.
Preberite še:
Katoličani, hodite pokončno in drznite si biti nevarni!
Preberite še:
Da katoličan verjame v Boga, je jasno. Pa mora verjeti tudi v Cerkev?
Preberite še:
Je vaša vera strupena? Ste politični ali farizejski katoličan?
