Kdo bi lahko pomislil, da je pobegnil pred svetom, vendar ni tako. David, benediktinski menih, v svoji “puščavi” podarja svoje življenje kot žrtev za odrešenje svetaV mladih letih je bil David Jones zelo veren in je veliko časa posvetil spreobračanju katoličanov v baptistično cerkev. Potem pa je Valižan nekega dne stopil v Katoliško cerkev. Bilo je ob koncu šestdesetih let 20. stoletja. Gregorijansko petje in vonj po kadilu sta ga v hipu očarala in spomni se, kako ga je takoj prevzela mistična razsežnost katoliške liturgije, kar je vodilo v bliskovito spreobrnjenje.
Iz francoskega samostana v irsko puščavo
Hitro se je navdušil za samostansko življenje. Z blagoslovom staršev je vstopil v benediktinski samostan v Franciji. Tam je preživel mnogo let, potem pa je živel še v različnih samostanih po Evropi, tudi v Italiji. Končno ga je pot vodila do vasice Duleek na vzhodu Irske, kjer se je dokončno nastanil in postal eremit ali puščavnik, ki pa ima svoj kanal na YouTubu.
Brat David je – kar je zelo nenavadno – povabil Aleteio, da bi spremljala njegov običajen dan. Puščavniki načeloma tega ne dovolijo: njihova poklicanost je, da živijo v samoti in tišini. Brat David preživlja svoj vsakdan v preprostem stanovanju, kar morda ne ustreza splošni podobi, ki jo imamo o puščavnikih, živečih v dejanski puščavi. Vendar je duhovno ozračje tišine v njegovi hiši zelo močno.
Naslednje fotografije prikazujejo običajen dan brata Davida:
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.
