Kakšna je bila usoda katoličanov v ruski zgodoviniRusijo se pogosto predstavlja kot nositeljico pravoslavja, kar pa ne pomeni, da skozi stoletja ni bila v stiku s katoličani ali pa da v največji državi na svetu katoličanov ni.
Katoliški arhitekti, vabljeni!
V stari Rusiji se je katolištvo enačilo s herezijo, kar je imelo za posledico skoraj nič stikov z Vatikanom. K prijateljstvu tudi ni pripomoglo obdobje smute ‒ kaotičnih dvajset let brezvladja, lakote in vojn po smrti carja Ivana Groznega konec 16. stoletja, ko so se za prestol moskovske Rusije potegovali Poljaki.
Kljub temu pa se niso branili katoliških arhitektov. Omenimo naj zgolj renesančnega arhitekta iz Bologne Ridolfa Fioravantija, ki je v moskovskem Kremlju v 15. stoletju zgradil katedralo Marijinega Vnebovzetja.
Preberite še:
Mož iz Vipave, ki se je zapisal v rusko zgodovino
Peter Veliki katoličanom odprl vrata na široko
S Petrom Velikim, carjem, ki je odprl Rusijo Evropi in v svoj imperij privabil katoliške tujce, se je spremenil tudi odnos do katoličanov. Po imperiju so se tako okoli leta 1700 začele pojavljati katoliške cerkve in samostani. Poseben ugled so si s šolami pridobili jezuiti, pa tudi drugi redovi, ki so jih začeli obiskovati tudi otroci ruskih aristokratov.
Pod Katarino Veliko konec 18. stoletja je v Rusijo prišel novi val tujcev in s tem katoličanov, predvsem Nemcev, Poljakov in Litvancev, zaradi česar je cesarica z dekretom dovolila svobodo veroizpovedi.
Za časa Aleksandra I. na začetku 19. stoletja je v Rusiji delovalo vsega trideset katoliških redov, od tega enaindvajset moških in devet ženskih.
Odnosi ruskih oblasti do katoličanov so se poslabšali leta 1830 z vstajo na Poljskem, zaradi česar so Poljake, Litovce in Beloruse izgnali v Sibirijo. Tam so dobili dovoljenje za gradnjo cerkva in so deloma zaslužni tudi za to, da je bilo največ katoliških cerkva v Rusiji zgrajenih v drugi polovici 19. in na začetku 20. stoletja.
20. stoletje prineslo tako možnost spreobrnitve kot teror
V 19. stoletju so bile poroke med pravoslavci in katoličani dovoljene, vendar zgolj pod določenimi pogoji: otroke se je moralo vzgajati v pravoslavju in druga polovica se ni smela spreobrniti v katolištvo. Možnost spreobrnitve je bila Rusom dovoljena šele od leta 1905 dalje; v naslednjih štirih letih se jih je tako v katolištvo spreobrnilo kar 233.000.
Preberite še:
To so najstarejši krščanski samostani na svetu
Po revoluciji leta 1917 katoliška veroizpoved ni bila zaželjena; katoličane so preganjali; po nekaj letih sta v Sovjetski zvezi obratovali zgolj dve katoliški cerkvi, ena v Moskvi, druga v Leningradu.
Danes v Rusiji štiri škofije in nekaj sto tisoč vernikov
Rusija je dandanes razdeljena na vsega štiri škofije, ena izmed njih pokriva skoraj polovico države. V Rusiji deluje nekaj več kot 400 župnij, od tega jih četrtina nima cerkva.
Število katoličanov v največji državi v različnih poročilih občutno niha, od zgolj 144.000 pa vse prek 770.000 vernikov. Po razpadu Sovjetske zveze se jih je veliko vrnilo v domovine svojih prednikov, predvsem v Nemčijo, Poljsko, Belorusijo in Ukrajino.
Preberite še:
Futuristični avto v tisočletnem romarskem kraju
Preberite še:
5 svetnikov, ki so znali brati misli
Preberite še:
Kako so kristjani na Japonskem preživeli preganjanja in atomsko bombo
