Kadar nas življenjski slog drugih ljudi spodbuja, da izboljšamo svojega in da skušamo biti boljši, pomeni, da so naši odnosi z drugimi ljudmi konstruktivni. Ko pa nas uspehi in življenjski slog drugih ljudi vznemirja in zavira, pomeni, da se moramo naučiti pravilno oceniti svoje življenje in ga tudi zrelo živetiPrimerjanje z drugimi je nekaj naravnega. Svojo identiteto človek razvije v prvih letih življenja, predvsem pa v najstniški dobi v času sprejemanja drugih, primerjanja sebe z drugimi in v odkrivanju sebe znotraj teh primerjav.
Vse je novo in primerjanje je skoraj nujno, da bi se znali prilagoditi okolju, v katerem živimo.
Z leti nam neka zdrava pamet lahko narekuje, kako spodbujati naš notranji nadzorni sistem. Strokovnjaki nas spodbujajo k temu, da bi motivacije, odločitve, cilji in strategije izhajali čim bolj iz nas samih.
Preberite še:
6 pasti na socialnih omrežjih, ki škodujejo vašemu zakonu
Kadar se nadzor nahaja zunaj nas, potem tudi naše odločitve ne izvirajo iz nas samih, ampak od zunaj.
V takšnih primerih v času po adolescenci opažamo pomanjkanje življenjske zrelosti. Določene življenjske drže in vedenje kažejo na to, da so vajeti življenja v rokah drugih oseb, družbene skupine, dela, trenutnih okoliščin …
Primerjanje je lahko naravno in pozitivno kadar:
- nam pomaga, da se zavemo, da je na svetu veliko različnih načinov razmišljanja, čutenja, delovanja in življenja,
- nam služi kot vzor za določene vidike ali stvari, ki se jih želimo naučiti ali jih spremeniti,
- predstavlja zdravo spodbudo za rast in razvoj tako, da nam pokaže, da lahko kak vidik v našem življenju vedno izboljšamo.
Primerjanje je lahko tudi negativno, kadar je sad naše negotovosti in nezrelosti:
- in ga zato uporabljamo za podcenjevanje nas samih ali za podcenjevanje ljudi v naši okolici,
- ga potrebujemo, da bi osebe lahko ocenjevali kot predmete,
- nam povzroča bolečino in je zaradi njega naše blagostanje odvisno od drugih.
Preberite še:
Težave v sporazumevanju? Sledite tem nasvetom
Nekaj nasvetov za osebno rast, da ne bi čutili potrebe po primerjanju z drugimi:
- Skušajmo okrepiti samospoštovanje. Samospoštovanje lahko opišemo kot pozitivno ali negativno ocenjevanje samega sebe. Vsi imamo dobre in slabe dneve in pogosto se naši občutki glede nas samih spreminjajo dnevno, s tem pa tudi naš pogled na dogodke. Na samospoštovanje lahko gledamo tudi kot na trden vidik naše osebnosti, ki se razvija vse življenje.
- Bodimo pozorni na to, kdaj se primerjamo z drugimi. Pri tem ni pomembno, ali smo v podrejenem ali v nadrejenem položaju. Na splošno primerjamo pozitivne ali negativne lastnosti drugih z našimi. Včasih so lahko družbene primerjave koristne, vendar lahko negativno primerjanje škodi samospoštovanju in zdravemu razvoju življenja.
- Osredotočimo se na to, kar imamo. Ko se zavemo, da nam primerjanje z drugimi ne koristi, lahko poiščemo druga sredstva za svoj uspeh. Z izkazovanjem hvaležnosti za svoje darove se bomo nehali osredotočati na druge in se bomo zazrli vase. Več časa lahko posvetimo dobrim platem našega življenja. Spoznali bomo, da to lažje storimo, če se ne primerjamo z drugimi.
- Nadzor nad našim življenjem je v naših rokah. Težko se je upreti, da se ne bi primerjali z drugimi, a končno mi sami nadzorujemo svoje življenje in sami se odločamo, v katero smer ga bomo vodili. Sami sprejemamo odločitve, ki so najboljše za nas.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.
Preberite še:
“Moramo si pomagati. Ne bomo se rešili sami, rešili se bomo skupaj”
Preberite še:
“Pozabljamo, da je življenje smiselno, ne glede na položaj, v katerem smo”
Preberite še:
“Včasih mi kdo reče, kako je meni lahko, a to ne drži, samo pritožujem se ne ves čas”
