Ženska ženski ‒ pevka, vokalna inštruktorica, mednarodno nagrajena glasbena avtorica, umetnica in novinarka Sabrina ZavšekŽe od malega je Sabina Zavšek gojila ljubezen do glasbe in tako se danes pri 22 letih posveča ustvarjanju lastne glasbe in vokalnemu izobraževanju. Je študentka petja in novinarstva.
Njen najnovejši glasbeni avtorski izdelek nosi naslov Vse, kar vredno je. Sabrina je bila tudi večkrat nagrajenka pevskih državnih in mednarodnih tekmovanj, dobitnica nagrad za izjemne pevske dosežke in mednarodnih plaket za avtorsko glasbo.
Njen dan je napolnjen s številnimi obveznostmi, ki so vpete v glasbeni in medijski svet. Kljub temu si vzame čas tudi za njej drage, saj ji veliko pomenijo odnosi. V življenju, kot pravi, ne mara površinskosti.
1. Kakšen je za vas idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Ker sem nočni človek, jutra najraje začnem okoli poldneva, če mi obveznosti to dopuščajo. To mi nekako ustreza, saj najlažje ustvarjam ravno v nočnih urah. Imajo pa moja jutra svojo rdečo nit, ki me spremlja že res veliko let. Močna in grenka amerikano kava in knjiga. Prav tako imam najraje čisto tišino in še zakrite zavese. Ko preberem nekaj strani in spijem kavo, začnem dan. Prej svet zame ne obstaja. Tako v jutrih kot poznih večerih sem kot volk samotar.
Preberite še:
“Delam to, kar sem vedno hotela, izpolnjuje pa me družina”
2. Ko se zjutraj pogledate v ogledalo, si rečete … ?
Zdaj pa ste me dobili (smeh). Zelo malo časa preživim v kopalnici, v tem pogledu nisem ravno tipična ženska. Sem bolj tisti naravni tip in se res ne obremenjujem, kako mi bo danes stala kakšna trepalnica. Si pa ob pogledu največkrat rečem: “Ah, Sabrina, kaj boš pa danes naredila s svojimi kodri?!” (smeh)
3. Biti urejena je za vas pomembno, ker … ?
… s tem pokažeš odnos do sebe. Biti urejena zame pomeni v prvi vrsti biti urejena znotraj sebe. Če sem mirna, če čutim svojo notranjo bazo, lahko to preusmerim tudi v zunanjost. Ne pravijo zaman, da lepota sije od znotraj navzven. Človeku, ki živi v drami in ima v sebi živi kaos, se to vidi tudi navzven. Lahko se delamo, da to ni res, pa vendar se čisto vse čuti.
Pesem Vse, kar vredno je prinaša globlje razmišljanje o življenju in rečeh, ki v njem resnično štejejo, a jih pogosto prezremo ali zatremo. Prisluhnite ji v videu.
Preberite še:
“Če bi delala od jutra do večera, bi bil to največji osebni neuspeh”
4. S čim, kje in kako se duhovno napolnite?
Tako, da rada živim in da dovolim, da me navdihujejo ljudje, ki živijo sebe. Iščem lepoto v ljudeh in se trudim biti dober človek. Vidim življenje in to me najbolj napolni. Ob tem se večkrat spomnim tudi na slikarko Ivano Kobilca, ki je rekla, da jo je to, da je pokukala za zaveso, gnalo naprej, da je živela polno. Strinjam se z njo. Marsikaj se skriva za zavesami življenja. Največji učitelj, ki me napolni, pa je petje, saj mi kaže izjemne poti v globino.
5. Kako se ob vseh obveznostih in vsesplošnemu pomanjkanju časa posvetite bližnjim in tistim stvarem, ki vam veliko pomenijo?
Moj tempo je res izredno pester. Ob študiju petja in novinarstva že tri leta tudi poučujem petje, še več let pa delam v medijskem svetu. Prav tako mi veliko pomeni, da se zunaj tega še dodatno izobražujem doma in v tujini. Ves čas želim napredovati, si ves čas postavljati nove cilje in stagnacija me resnično ubija.
Včasih se nabere res veliko projektov, sploh če je vmes še kakšen glasbeni festival, nastopi ali snemanja, kar pomeni, da čez dan posvečam energijo tovrstnim projektom, ponoči pa pridno študiram. Si pa kljub temu vzamem čas za meni drage, saj mi odnosi pomenijo veliko. Tisti srčni, kakovostni in globoki. V življenju ne maram površinskosti. Za svoje trenutke pa grem najraje na Obalo. Kar malo zaljubljena sem v našo Istro.
6. Preizkušnja, za katero ste v življenju najbolj hvaležni in kaj ste se iz nje naučili?
Veliko je za mano. Vem, da so te izkušnje pripomogle k temu, da tako ljubim življenje. Življenje ve, kdaj te mora pretresti, da ga boš znal bolj ceniti. Ko pogledam danes nazaj, čutim velik blagoslov za to, kar sem izkusila. Zato zdaj v ljudeh iščem lepoto, nisem več takšna perfekcionistka in živim življenje. Spoznala sem, da je največja izguba v življenju to, če človek izgubi samega sebe.
Zavedam se tudi, da smo zelo minljivi. Materialnost mi pomeni izredno malo, živim za globlje reči. V življenju mi največ pomeni to, da bom za sabo pustila sled. To je moj cilj.
Preberite še:
Režiserka, ki je ne ustavijo niti hrvaški nogometaši
Preberite še:
“Živim v nepredstavljivem udobju, čeprav marsičesa nimam”
7. Verjetno bi lahko rekli, da je tisto kar delate, vaša strast. V življenju ste sledili svojim sanjam in s trdim delom vam na tej poti zdaj uspeva. Kaj bi svetovali tistim, ki to strast in sanje še iščejo, zraven pa obupujejo, da jim to gotovo ne bo uspelo?
Strast me vodi, čutim jo v sebi, dela me živo in pretočno. Je pa res, da je vse pot. Kot je rekel že naš izjemni alpinist Zaplotnik – da je pomembno cilj nositi v sebi. Sama sem prevečkrat živela za cilj v življenju, verjela sem, da bom bolj srečna, ko ga bom dosegla, da bo takrat moje življenje čisto drugačno. Pa ni bilo tako in življenja mi ni obrnilo na glavo, počutila sem se osamljeno in na nek način prazno. To je bila velika lekcija, ki me je spremenila.
Imam spoštovanje do ustvarjanja, zato ustvarjam izključno zaradi svojih notranjih potreb. Odločila sem se, da bom sledila izključno sebi, prilagajanje trgu ali trenutnim zahtevam družbe te hitro utrudi. Ko se nekje v sebi pomiriš z dejstvom, da v prvi vrsti delaš to zaradi samega sebe, ker si to ti, je veliko lažje. Veliko breme pade z ramen, vsaj jaz sem tako čutila. Nekje globoko v sebi čutim, da je to tudi edina prava pot na dolgi rok. V življenju vse potrebuje svoj čas, da dozori.
8. Misel, ki vas spravi pokonci, ko ste slabe volje?
Nimam je. Ko mi je hudo, jočem.
9. Kakšen je vaš večerni ritual, ki vas umiri?
Čisto samotarski (smeh). Ponavadi večer končam s petjem ob klavirju ali ukuleli ali pa samo v tišini, ko sedim na okenski polici in razmišljam o čisto življenjskih rečeh. Res pa je, da nikoli ne zaspim, ne da “tistemu nad mano” ne izrečem hvaležnosti za to, ker me čuva.
10. Biti ženska je lepo, ker … ?
Zelo sem se zamislila ob tem vprašanju, ker je zelo globoko. Ženstvenost se je danes zelo razvrednotila. Mnogim ženskam je največ, kar so lahko, to, da so lepe in senzualne, sploh v tem času, ko je telo še samo kos mesa, s katerim se kažemo in včasih celo prodajamo drugemu, da bi nas opazil. Zame je ženstvenost čisto nekaj drugega in bi se počutila zelo prazno, če bi se vrednotila samo po tem, kar od ženske zahteva družba.
Biti ženska je izjemno bogato poslanstvo. Je lepo, ker je ženska ciklično bitje. Če si dovoli živeti vse svoje oblike spreminjanja in se ob tem sprejemati, je to nekaj najlepšega, kar lahko živi, in to je zame prava ženstvenost. Lepo je tudi to, ker lahko s svojimi rokami objame moškega in tako – če njuni duši navežeta pravo vez – resnično spreminjata ne samo drug drugega, temveč tudi svet. Ženska je ustvarjena za to, da globoko ljubi in spreminja vsakega, ki se ga s svojo globino dotakne.
Ženska ženski
Je biti ženska danes težko ali lepo? Ali celo oboje? Pride trenutek, ko se znajdemo pred izzivom, ko ne vemo, kako bi se odzvale, kaj bi storile, kako bi šle naprej. Pride trenutek, ko se ne počutimo dobro v svoji koži, in je vse, kar potrebujemo, nekaj spodbudnih misli, a ne vemo, kje bi jih poiskale.
Takrat nam še kako prav pride koristen nasvet, podobna izkušnja, ki nam da motivacijo ali pa zgolj idejo, kako lahko rešimo zagato, v kateri smo se znašle. In ni ga boljšega nasveta, kot ga lahko da ženska ženski, mama mami, podjetnica podjetnici …
10 vprašanj in odgovorov. 10 izkušenj, misli, nasvetov. Da bo biti ženska še lepše.
Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.
