Serija, ki je dvignila veliko prahuV soboto, 18. avgusta, pozno zvečer si bo na TV SLO 1 mogoče ogledati prvi del televizijske serije Deklina zgodba, ki je v ZDA dvignila obilo prahu in požela tudi kar nekaj nagrad, med drugim emmyja za režijo in najboljšo glavno igralko.
https://www.youtube.com/watch?v=PJTonrzXTJs
Preberite še:
Zakaj se novi slovenski seriji Mame lahko brez skrbi izognete
Distopični Gilead
Po istoimenskem romanu Margaret Atwood posneta serija se dogaja v bližnji prihodnosti na ozemlju ZDA, kjer je sedaj teokratska republika Gilead. Zaradi hudega onesnaženja okolja je rodnost drastično upadla in oblast je prevzela konservativna verska skupnost, ki je ženskam odvzela skoraj vse svoboščine – ni jim več dovoljeno brati, se izobraževati, hoditi na delo, rokovati z denarjem in zunaj doma se lahko gibljejo zelo omejeno, zgolj v dvojicah. Razdeljene so v štiri skupine: žene, oblečene v modro, so dodeljene bogatim moškim kot družice; marte, oblečene v zeleno, opravljajo gospodinjska dela v bogatih gospodinjstvih; tete, oblečene v rjavo, skrbijo za (pre)vzgojo; dekle, oblečene v rdeče, pa so plodne ženske, ki so dodeljene vplivnim moškim, da bi jim rodile otroke.
Zgodbo vidimo skozi oči dekle Odfrede (igra jo Elisabeth Moss), ki je bila v prejšnjem režimu zaposlena, izobražena ženska z možem in hčerko, sedaj pa, ločena od obeh, služi poveljniku Fredu (od tod tudi njeno ime – od Freda) tako, da mu je v plodnih dneh na voljo za spolnost, pri kateri mora biti prisotna tudi njegova žena.
V krutih okoliščinah jo pri zdravi pameti ohranja zgolj misel na hčerko in upanje, da jo bo še kdaj videla.
Preberite še:
Kako otrokom odmeriti Harryja Potterja?
Majave vrednote
Deklina zgodba očitno želi opozoriti, kako problematičen bi lahko postal svet, če bi na oblast prišli ljudje z absolutističnimi težnjami, ki bi ženskam začeli sistematično odvzemati pravice.
Po eni strani je dober opomnik, da pravice in svoboščine, ki smo jih danes ženske v zahodnem svetu vajene, še vedno niso samoumevne povsod, o nekaterih pa niso upale sanjati niti naše babice.
Vendarle pa vse vrednote, ki jih (odkrito ali bolj subtilno) propagira, niso nujno dobre.
Preberite še:
Mamma mia – popoln film za mame in hčere
Glavni junakinji se toži po kontracepciji in z odporom govori o spremljanju svojega cikla, ki ga je dolžna izvajati, da je poveljniku lahko v plodnih dneh na voljo, da sta splav in umetna oploditev tabu, se ji zdi barbarsko.
Moški, ki jim niso dodeljene žene, se ji smilijo, ker si slo lahko potešijo le sami: “Nobenih revij, filmov, nobenih nadomestil ni več,” pravi v knjigi. Kot da ni odstranjevanje pornografije edina dejanska izboljšava gileadske družbe v primerjavi z našo.
Predvsem pa je problematično, da serija v ženskah vzbuja duha upora, čeprav, zlasti v zahodni družbi, jim trenutno ne grozi nobena nevarnost. Tako je Deklina zgodba zasejala trend zlasti v ZDA, da ženske vsako oporekanje pravici do splava prikazujejo kot začetek zatiranja žensk, ki bi lahko vodil v Gileadu podobno družbo.
Z zdravo mero skepse
Če se torej sprašujete, ali naj kot kristjani gledate serijo Deklina zgodba, je odgovor: Da, seveda! A ne vzemite vseh vrednot, ki jih glavna junakinja zagovarja, nujno za dobre. In naj vas nenehno omenjanje Božjega imena in citatov iz Svetega Pisma ne zavede – oblastniki v Gileadu v ničemer ne sledijo krščanskemu pogledu na to, kako bi bilo treba ravnati z ženskami, spolnostjo ali ljudmi nasploh.
Preberite še:
Presenetljiva novost, ki jo na filmsko sceno prinaša film Ivan
Preberite še:
Ne zamudite ganljivega filma o dečku Gašperju in njegovem boju
Preberite še:
Sestra Tončka in njen čudež na Brezjah
