Na tem francoskem otoku živi 21 menihov, ki dneve preživljajo v molitvi, študiju in pridelavi vinaFrancoska riviera slovi po urejenih plažah in slikovitih pečinah. Malo ljudi pa ve, da nedaleč stran od mesta Cannes, kjer vsako leto prirejajo istoimenski filmski festival, leži slikovit otok, na katerem prebivajo le menihi.
Preberite še:
To je samostan, v katerem je deloval sloviti slovenski pridigar
Kliknite za ogled fotogalerije.
Ile Saint Honorat ali Otok sv. Honorata je ime dobil po učencu krajevnega puščavnika Kaprazija, ki se je na dotlej nenaseljeni otok umaknil v 5. stoletju. Honorat je sprva želel živeti kot puščavnik, toda kmalu so se mu pridružili še drugi učenci. Na otoku se je naselila nastajajoča meniška skupnost, ki jo je poznal in cenil pisec John Cassian, znan po širjenju ideje o krščanskem meništvu po zahodu zgodnjega srednjega veka.
Preberite še:
Slovenski samostan, v katerem je tretja najstarejša lekarna v Evropi
Leta 1787 samostan razpuščen, danes na otoku živi 21 menihov
V naslednjih nekaj stoletjih je na novo zgrajena opatija Naše Gospe iz Lerinsa začela širiti svoj vpliv na srednjeveško krščanstvo. Sv. Maksim je bil leta 426 izvoljen za samostanskega opata. Ustno izročilo pravi, da je med študijem teologije na Otoku sv. Honorata nekaj časa preživel tudi sv. Patrik, zavetnik Irske. V 6. stoletju je tam bival znameniti francoski puščavnik sv. Kvinidij. Utrjeni samostan je bil okoli opatije zgrajen med 11. in 14. stoletjem, po napadih Saracenov in španske vojske.
Toda mogočna utrdba napadov ni zaustavila in do 18. stoletja so na otoku ostali le še štirje menihi, leta 1787 pa je bil samostan razpuščen. Po francoski revoluciji je otok prešel v last francoske države, ki ga je prodala igralki Mademoiselle de Sainval, ta pa je na otoku živela dve desetletji. Leta 1859 je otok naposled znova pridobil škof iz Fréjusa in tam postavil sedež cistercijanskega samostana.
Preberite še:
To so rokopisi, ki so za Slovence neprecenljive vrednosti
Danes na otoku živi le 21 menihov, članov Cistercijanske kongregacije Brezmadežnega spočetja. Dneve preživljajo v molitvi, študiju in pridelavi vina po postopku, ki je bil razvit v srednjem veku – obrezovanje in prirezovanje trte ter obiranje grozdja je vse ročno delo.
Na spletni strani samostana se je prek spleta mogoče prijaviti na ogled samostanskega kompleksa in vinogradov.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
Preberite še:
Osupljive cerkve 20. stoletja
Preberite še:
Neverjetno potovanje do cerkve, ki je vklesana v gorovje
Preberite še:
Tako živi David, poslednji irski puščavnik, ki ga lahko gledate tudi na YouTubu
