Ko priznamo svoje napake, postanemo boljši ljudjeNe, motiti se ni sinonim za nepopolnost ali neuspeh! Motiti se je značilnost in pravica, ki ju imamo le mi, ljudje. Nismo popolni, imamo pa tri edinstvene lastnosti: inteligenco, voljo in svobodo.
Če je torej motiti se naša pravica, zakaj je potem tako boleče priznati, da se motimo? Zato, ker nam je svet vsilil idejo, da moramo biti popolni. Če se zmotimo, pomeni, da nismo dovolj dobri ali dovolj sposobni za tisto, kar počnemo.
Želja, da se ne bi motili, nasprotuje samozavesti, ki nas vabi k iskanju neke popolnosti, ki ne obstaja, ki se žene za neko odličnostjo z malo pokončnosti. S tem želimo doseči, da bi bili ljubljeni in sprejeti. Kot da bi bila popolnost sinonim za ljubezen in sprejetost.
Preberite še:
Ženske si znamo stvari zelo zakomplicirati
Učenje iz napak
Če smo svoje napake sposobni priznati, postajamo bolj ponižni in tudi boljši ljudje. Poleg tega se več naučimo iz svojih napak, kot pa če bi vse delali pravilno. Kar moramo narediti, če se zmotimo, je le sprejeti posledice, ki jih pomota potegne za seboj.
Življenje teče hitreje, ko dopustimo, da se zmotimo, nato napako priznamo in, če je potrebno, prosimo za odpuščanje. To je prava življenjska šola. Če se tega ne naučimo, delamo resnično veliko napako.
Preberite še:
Kako je odvetnik z le štirimi vprašanji rešil zakonca pred ločitvijo
Dovolite si biti nepopolni
Najpomembneje je, da vsak posameznik – v skladu s svojimi individualnimi sposobnostmi – naredi najbolje, kot pač zmore. In tako živi z dostojanstvom, brez škandalov, vedno v resnici. Res je, nepopolni smo in ne bomo ravnali napačno le enkrat, pač pa večkrat, velikokrat! In kaj potem! Dovolite si biti nepopolni, dovolite si, da se motite, in učite se ob tem. Odvrzite masko popolnosti, kajti ta nas zares teži. Resnici na ljubo, ko si dovolimo, da se motimo, si naša duša lahko odpočije. Dovoliti si zmotljivost je tako, kot bi odvrgli goro kamenja s svojih pleč.
Upajte si biti to, kar ste, in delajte, kar želite, čeprav vas je strah, da se boste zmotili. Edini pogoj je, da to ni v nasprotju z vašim dostojanstvom.
Kadar boste v dvomih, ali bi nekaj naredili ali se tega zaradi strahu pred napako raje ne bi niti lotili, storite to! Kajti če se boste zmotili, boste ob napaki pridobili novo izkušnjo. Če pa se zadeve sploh ne boste lotili, bosta v vas za vedno ostala nezadovoljstvo in dvom.
Prenehajmo biti tako strogi sami s seboj! Bodimo bolj človeški, s seboj in z drugimi. Četudi se ljudje motijo. Pa kaj zato. Vse enkrat mine. Vseh teh napak se nekoč ne bomo več spominjali.
Če bomo padli, bomo vstali; če se bomo zmotili, se bomo iz tega nekaj naučili; tako bomo v prihodnje ob sprejemanju odločitev bolj pozorni. Kajti kar nas ne ubije, nas okrepi.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila brazilska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Maja Pintarič.
Preberite še:
Zakaj bi pravzaprav morali stremeti k nepopolnosti?
Preberite še:
Iskrena in brez dlake na jeziku: Ne smemo si lagati, da je vse lepo in fajn
Preberite še:
Ko se rodi poseben otrok: “Sprejemanje prihaja počasi, po tihem”
