Kaj fotografije pravijo o tebi? Psihologi so začeli govoriti o selfi sindromuČe si obseden z deljenjem selfijev na družbenih omrežjih ali poznaš koga, ki je, potem te bo morda zanimalo, kaj o tem pravijo strokovnjaki.
Pod ključnikom (hashtagom) #me ali #selfie, ki običajno spremlja avtoportrete na spletu, na tisoče ljudi na družbenih omrežjih objavlja svoje fotografije. Ocenjuje se, da jih je samo na Facebooku več kot 240 milijard. A zakaj ljudje to počnejo?
Razlogov je več:
- iz zabave,
- da se pohvalijo z uspehom,
- da nekomu nekaj sporočijo,
- da z drugimi podelijo trenutek v svojem življenju.
Preberite še:
Kaj storiti, da starši ne bodo hodili na fakulteto na govorilne ure otrok?
Pazimo na posploševanje
Čeprav ne smemo posploševati, nas psihološka analiza tovrstnega obnašanja opozarja, da pretirano izpostavljanje zasebnega življenja lahko kaže tudi na motnje oseb z nizkim samospoštovanjem, ki iščejo potrditev in sprejetost drugih.
Je samooboževanje neizogiben odziv na družbenih omrežjih? Sociologi in psihiatri se strinjajo, da ljudje objavljajo le tisto, kar hočejo pokazati, da si na ta način ustvarijo neko identiteto, prek katere iščejo odziv in potrditev.
S to trditvijo jasno posplošujemo in treba je analizirati vsak primer posebej. Nekateri imajo za objavo svojih fotografij tehtne razloge in ne gre nujno za potrebo po družbeni potrditvi, ki je ne zmorejo najti v sebi.
Kljub temu moramo razlikovati med profili, ki jih oblikujejo zdravo zrele osebe in tistimi, ki selfije objavljajo iz nečimrnosti, kar kaže na narcistično motnjo ali pomanjkanje samospoštovanja, potrebo po samopotrjevanju in gradnji lastne identitete.
Preberite še:
Si predstavljate ministranta, ki bi duhovniku med mašo prinesel telefon za selfie?
Značilnosti narcistične osebe:
- Ne posluša. Posluša le toliko, da drugo osebo razvrednoti. Zanika, razvrednoti ali presliši komentarje druge osebe.
- Skrbi samo zase. Običajno je sebična in gleda le na lastno korist.
- Čuti se, kot da je nekaj več od drugih. Zanjo ne veljajo enaka pravila kot za vse druge.
- Ne trpi kritike. Navadno ima o sebi predobro mnenje in jo vsaka najmanjša kritika spravi v obup.
- Ne sprejema odgovornosti. Če ji kaj ne gre od rok, običajno za to krivi druge.
- Je eksplozivna. Vsaka malenkost jo lahko ujezi in zaradi nje izgubi nadzor.
Preberite še:
Za z internetom zasvojenim otrokom skoraj vedno stojijo šibki starši
Moda ali kult podobe
Pojav selfijev in narcizma sovpada z razvojem težnje po poveličevanju podobe. Po eni strani gre za izpostavljanje naših pozitivnih in privlačnih lastnosti, po drugi strani pa nas lahko to vodi v zaklet krog, ko ne prenesemo, da bi se na spletu pojavila kakšna negativna podoba nas samih. Pri tem so tu še osebe, ki sploh ne objavijo svoje resnične podobe.
Selfiji običajno ljudi navajajo na misel, da so več vredni od drugih. To se pokaže predvsem takrat, ko ob najmanjši kritiki čutijo, da je njihova podoba ranjena in se nanjo popolnoma pretirano odzovejo. Tako se odzivajo osebe, ki so resničnost zamenjale za virtualni svet in ki so šle v svojih medosebnih odnosih nekoliko čez rob.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.
Preberite še:
Kako otrokom pomagati, da bodo preživeli kulturo všečkanja
Preberite še:
3 nasveti za uspešne spletne zmenkarije
Preberite še:
10 zapovedi za evangelizacijo na internetu