Glas o krščanstvu so do Kitajske ponesli v 7. stoletjuKonec septembra sta Sveti sedež in Ljudska republika Kitajska podpisala sporazum zgodovinskega pomena, po katerem po novem Kitajska priznava papeža za legitimnega voditelja katoličanov v republiki, papež pa je dobil možnost veta proti predlaganim škofom na Kitajskem.
Sporazum je dvignil tako val odobravanja kot ogorčenja in tako že sam po sebi odraža kompleksen odnos med Katoliško cerkvijo in Kitajsko.
Preberite še:
V “moderni dobi” milijoni pobitih kristjanov
Prvi evropski misijonarji do Kitajske v 13. stoletju
Glas o krščanstvu so do Kitajske ponesli v 7. stoletju v obdobju dinastije Tang, prvi misijonarji zahodne Cerkve pa so se na Kitajsko odpravili konec 13. stoletja.
V tem obdobju je frančiškan Janez Montekorvinski v današnjem Pekingu postavil dve cerkvi in začel prevajati Novo zavezo in Psalme. Njegovi prevodi so postali navdih in osnova frančiškanu Gabrielu Allegru za prvi celoten prevod katoliškega Svetega pisma v kitajščino, ki ga je zaključil po 40-letnem delu leta 1968.
Da se je katolištvo dokončno ukoreninilo, pa je bil potreben prihod misijonarjev v 16. stoletju. Predvsem jezuiti so tedaj veliko pripomogli k ozaveščanju katolištva na dvoru in med višjimi sloji s pomočjo uveljavljanja svojih tehničnih in umetniških spretnosti.
Preberite še:
So vzhodnjaške verske prakse škodljive?
Preberite še:
Kdo so najbolj preganjani verniki na svetu
Širjenje krščanstva na kitajskih tleh večkrat prepovedano in preganjeno
Širjenje krščanstva in včasih celo izrecno katolištva so na Kitajskem vladarji večkrat prepovedali. Prvič že v 9. stoletju, drugič pa v 18. stoletju, slednjič z razlogom, da se misijonarji ne spoznajo dovolj dobro na kitajsko filozofijo in da je preprosto bolje, da prenehajo širiti svojo vero po imperiju.
V 19. stoletju je Evropejcem celo grozila smrt, če bi si drznili širiti katolištvo med lokalnim prebivalstvom. Že spreobrnjene prebivalce imperija, ki niso obžalovali pripadnosti krščanstvu, pa so poslali kot sužnje muslimanskim vladarjem v kitajski pokrajini Xinjiang.
Mučenci
9. julija se od leta 2000 dalje Cerkev spominja 120 katoličanov, ki so na Kitajskem umrli mučeniške smrti med letoma 1630 in 1930. Največ jih je življenje izgubilo v boksarski vstaji konec 19. stoletja, v kateri je protizahodnjaško gibanje napadalo in mučilo misijonarje in kitajske kristjane.
Preberite še:
Kako so kristjani na Japonskem preživeli preganjanja in atomsko bombo
Po letu 1949 misijonarje izgnali iz Kitajske
Do leta 1949 so bili na Kitajskem vsega skupaj štirje milijoni kristjanov, od tega trije milijoni katoličanov in milijon protestantov. Po povzpetju kitajske komunistične partije na oblast leta 1949 so tako katoliške kot protestantske misijonarje izgnali iz države, religije na splošno pa se je obravnavalo kot manifestacijo zahodnjaškega imperializma.
Leta 1957 je partija ustanovila Kitajsko domoljubno katoliško zvezo, ki je zavračala Sveti sedež in sama poimenovala škofe v republiki. Aktualni dogovor med Vatikanom in Kitajsko se dotika ravno tega.
Danes na Kitajskem okoli dva odstotka državljanov
Število kristjanov se je vsaj po uradnih statistikah povečuje od 70. let 20. stoletja dalje. Točne številke je težko dobiti, saj v republiki deluje veliko neregistriranih katoliških cerkva, ki so se pojavile v 50. letih in priznavajo papeža. Ocenjujejo, da je danes na Kitajskem okoli 31 milijonov kristjanov oziroma dobra dva odstotka prebivalstva.
Njihovo delovanje kitajska komunistična partija še danes strogo nadzoruje in šele polnoletni državljani se lahko vpišejo v krščanske skupnosti, ki jih je partija registrirala.
Preberite še:
Kdaj so se katoliški duhovniki prenehali poročati?
Preberite še:
Fulton Sheen o milijonih, ki sovražijo Katoliško cerkev
Preberite še:
Veste, koliko katoličanov živi v največji državi na svetu?
