Drznost je v današnjem svetu postala vrlina, ki je nezaželena. Kako drznega mene pa si želi Jezus?Včasih na YT zasledim kakšen posnetek ljudi, ki so se znašli pred težko situacijo in jo junaško rešili. Recimo zadnjič je nek otrok visel z balkona in nek moški je preplezal pol stavbe, da ga je rešil. Primere bi lahko našteval v nedogled (YT je zakladnica tovrstnega gradiva).
Živeti junaško
Seveda se zgodi, da potem sanjarim: “Če bi bil jaz na njegovem mestu, bi naredil enako. Ne samo to. Tudi če bi bilo treba dati svoje življenje, bi ga dal. Takoj. Samo da bi rešil nekomu življenje.” (Ali pa da bi izpadel car … Ampak pustimo to.)
V nas je želja, da bi živeli drzno in junaško in da bi reševali življenja, priložnosti za to pa so redke. Pa da ne bo kdo mislil, da si želim nevarnih okoliščin. A živimo v svetu, kjer smo položeni v vatko, kjer mora biti vse varno. Bog ne daj, da bi se narobe useknil, udaril, poizkusil narediti kaj, kjer bi bil izpostavljen nevarnosti. Drznost je postala vrlina, ki je nezaželena.
Nekdo pa je, ki jo spodbuja. Želi, da sem drzen. Hoče, da zastavim svoje življenje. Pravilni odgovor na večino veroučnih vprašanj je (vstavi zvok fanfare) … Jezus.
Preberite še:
3 navade, ki uničujejo naš naravni ritem in nam dnevno škodujejo
Jezusove besede
Si predstavljate, da bi Jezus učencem rekel: “Resnično, resnično povem vam, nihče, kdor svoje življenje postavlja v nevarnost, ne bo videl nebeškega kraljestva. Blagor pa tistemu, ki ves dan sedi na kavču in gleda nanizanke (ali YT). In nihče ne stori boljšega dela, kot je to, da zmaga v Fortnitu. Popolnost pa bo dosegel, kdor se zraven še streama na Twitchu.” Precej čudno. Sploh glede na to, da takrat niso imeli elektrike.
Ne, Jezus je rekel tole: “Kdor namreč hoče svoje življenje rešiti, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo rešil” (Lk 9,24).
Prav predstavljam si katerega od svojih birmancev, da bi rekel: “Ampak to je težko.” Ja, res je. Ker mora biti težko. V nas je hrepenenje, ki nas žene, da bi temu svetu dali svoj pečat. Hrepenimo, da bi naše življenje nekaj pomenilo.
Zakaj je to hrepenenje tako veliko? Ker ima svoj cilj v Bogu. In Bog je neskončno velik. Zato je tudi hrepenenje tako veliko. Neskončno veliko. Če hočemo odgovoriti na to hrepenenje, to zahteva neskončno velik pogum, neskončno veliko drznost in neskončno veliko moč.
Preberite še:
Selfiji, moda ali znak duševne motnje?
Kako zastaviti svoje življenje za Boga in za druge
A ti vse to že imaš. Ne zato, ker bi bil sam tako kul, ker bi bil superjunak. Preprosto zato, ker ti je Bog vse to že podaril in ti še podarja: pri krstu, evharistiji, v molitvi, pri sveti birmi. Samo drzni si izkoristiti vse to. Zastavi svoje življenje za Boga in za druge. Tule so trije kratki nasveti, kako začeti:
- Skrajšaj čas, ki ga preživiš pred ekranom.
Nič ni narobe, če se malo sprostiš z igranjem igric, YT ipd. Če pa te vse to obvladuje, je čas, da si postaviš mejo.
- Pojdi pred Jezusa
Biti iz oči v oči s tistim, ki te je ustvaril … neprecenljivo. Če imaš možnost iti v kapelo ali cerkev z Najsvetejšim, izkoristi priložnost. Vsekakor pa bodi z Njim v molitvi.
- Odpri oči za stisko in pristopi.
Preberite še:
Za z internetom zasvojenim otrokom skoraj vedno stojijo šibki starši
Čeprav se včasih zdi, da hoče biti naš svet popoln, je vedno več ljudi osamljenih ali v kakšni drugačni stiski. Ni potrebno dosti, da najdeš koga, ki bi potreboval družbo, pa naj bo starejši ali tvoj vrstnik. Vem, težko je pristopiti, a o tem si preberi zgoraj.
Nekaj sicer velja: če narediš kakšno od teh treh stvari, posnetkov ne bo na YT. Bodo pa pri Bogu. In v tvoji duši. Na koncu pa šteje prav to.
Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Najst, številka izdaje 6, letnik 2017‒2018.
Preberite še:
10 zapovedi za evangelizacijo na internetu
Preberite še:
Šest korakov do družinske ”elektronske” diete
Preberite še:
Trpeti tečnega otroka ali mu raje v roke dati pametni telefon?
