Za uspeh vam mora najprej spodletetiVsem se je verjetno že zgodilo. Zavrnitev, poraz. Pa naj bo to na osebnem ali profesionalnem področju. Dejstvo je, da se stvari vedno ne morejo razplesti tako, kot bi želeli, ne glede na to, koliko truda smo morda vložili v neko stvar.
Čeprav je na začetku težko, bomo čez čas spoznali, da so slabe stvari in razočaranja, ki nam pridejo na pot, lahko odlična odskočna deska. Za nekaj boljšega.
Ne izguba, ampak preusmeritev
Uspeh se ne gradi na uspehu, ampak na neuspehu. Gradi se ga na frustracijah, strahovih, ki jih moramo premagati. Včasih moramo globoko pasti, da bi lahko vedeli, kje zares stojimo. Vsakič ko smo zavrnjeni in zato izgubimo nekaj, za kar mislimo, da je dobro, se spomnimo, da gre pravzaprav za preusmeritev k nečemu boljšemu.
To niso samo prazne besede. Strah, dvom, frustracije, obup … vse to spremlja človeka ob zavrnitvi in takrat, ko mu spodleti. Stremeti pa mora k temu, da trenutek obupa spremeni v odločenost. Pri tem ne gre za čudežno preobrazbo, ampak gre za odločitev. Odločitev, da nadaljuje, da išče nekaj drugačnega, nekaj boljšega. In kar je zelo pomembno: tvega tudi, da mu bo znova spodletelo.
Nihče ne tvega brez strahu. A pravi pogum je to, da vztrajamo kljub strahu in da verjamemo, da poraz ne bo trajal dolgo.
Včasih se vrata ne odprejo zato, ker tisto, kar je za njimi, ni namenjeno vam. Res pa je tudi, da si boste morda morali izrezati kar svoja vrata.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Barbara Oprčkal.
