Veličastni spomenik sveti Modrosti: za življenje brez napuha Le nekaj minut vožnje od obronkov Ljubljane, v smeri Zasavja, pogled potnika pritegne nenavaden, slikovit objekt. S čebulastimi kupolami nekoliko spominja na vzhodno tradicijo, z živimi barvami pa izstopa iz povprečja številnih slovenskih cerkvic na gričih.
Tudi kapela v Lazah pri Dolskem, ki jo omenjamo, je nastala na majhnem umetnem griču. Blagoslovljena je bila pred tremi leti in je sad dolgoletnega prizadevanja in dela Janeza Gostinčarja, ki jo popotnikom in romarjem rad pokaže. Z družino jo je gradil 12 let in je znamenje zahvale Bogu za vse, kar je prejel v življenju.
“Če bom že samo v enem človeku vzbudil nekaj vere in spoznanja, potem sem s to kapelo napravil veliko, in to se mi zdi še bolj pomembno kot v današnji družbi obilja pomagati drugim z materialnimi dobrinami,” je za Delo dejal zdaj 72-letni upokojenec, za katerega je sveta Modrost, tej je kapela posvečena, ena od poosebitev Boga.
Češčenje Božje Modrosti sega v prve časa krščanstva. Njej je posvečena znamenita cerkev Hagia Sophia v Carigradu, ki je zdaj spremenjena v mošejo.
Svetišče tudi v notranjosti ponuja osupljivo lepoto. Poseben vtis naredijo štukature. Veščine zanje je vsestransko nadarjeni in vedoželjni Janez pridobil v domovini svoje soproge, na Tajskem. Poročen je dobra tri desetletja, z ženo Mali se jima je rodilo devet otrok.
Kompilacija kultur in skupna točka ver
V življenju je veliko potoval. Tri leta je bil ladijski strojni inženir, nato pa delal tudi v Iraku, se utrjeval v svojih načelih in veri ter opazoval duhovnost drugih kultur.
“Osnova vseh ver, ki sem jih srečal v tujih deželah, je enaka krščanski – živeti moramo zmerno, skromno in brez napuha. Največja umetnost je prav to, kako najti to srednjo pot,” je skupno točko vseh ver za Slovenske novice izpostavil Janez.
