“Povejte mojim fantom, da jih bom čakal v raju”Mnogim od nas se zdi misel na smrt zastrašujoča. Nihče natančno ne ve, kaj se bo zgodilo, ko bomo umrli. Na smrtni postelji ta negotovost v nas lahko prebudi tesnobo.
Toda to ne velja za svetnike. Oni se niso bali onstranstva, ampak so svojo smrt sprejeli z velikim pričakovanjem. Smrt je bila nekaj, na kar so čakali, zato so jo željno sprejeli, ko je prišel njihov čas.

V njihovih zadnjih besedah lahko zaslutimo duha upanja, še posebej ker so lahko domala videli, kaj jih čaka v večnosti.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Urška Vintar.

