Vsaka družina je malce drugačna in čeprav veljajo neka splošna načela vzgoje, se pri obrobnih stvareh zlahka zataknemo in komentiramo, kako nekdo drugače vzgaja otroke kot miTako se včasih kar vsak čuti poklican, da staršem deli navidezno dobronamerne pripombe o vzgoji: prijatelji, stari starši, naključni opazovalci ….
A vzgoja je vendar stvar staršev, šele v širšem kontekstu pa tudi stvar skupnosti (razširjene družine, šole, župnije …). Papež Frančišek v apostolski spodbudi Radost ljubezni pravi: “Toda zdi se mi zelo pomembno spomniti, da je celostna vzgoja otrok zelo resna dolžnost in hkrati prvenstvena pravica staršev.” Tako ni zaželeno, če delimo svoja mnenja in nasvete o vzgoji staršem, razen seveda če nas za mnenje starši povprašajo.
Preberite še:
Vzgoja brez discipline: devet nasvetov, kako se ji izogniti
Ste prepričani, da je otrok dovolj oblečen?
Starši imamo zelo različne pojme o tem, koliko naj bi bil otrok oblečen. Pa tudi otroci niso vsi enaki. Kot pri odraslih, ko enega začne zebsti takoj, ko temperatura pade pod dvajset stopinj in se drugi “kuha”, ko so že vsi v bundah in kapah, je podobno tudi pri otrocih.
Nekatere neprestano zebe, drugim je hitro (pre)vroče. Zato ne moremo soditi, ali so starši dovolj oblekli otroke oziroma ali so jih oblekli preveč. Poleg tega nikoli ne poznamo vseh okoliščin. Morda ima otrok trak na glavi zato, ker ima pogosto vnetja ušes ali pa si jih zaradi operacije ne sme zmočiti. Morda je samo v jopici zato, ker ima povišano telesno temperaturo in bi bilo še vrhnje oblačilo zanj preveč.
Preberite še:
Oče treh otrok Boštjan Romih o “svoji” vzgoji
Kako veliko oziroma malo pojejo vaši otroci!
Podobno kot pri toploti, so tudi pri hrani otroci zelo različni. Nekateri imajo vedno velik apetit, pri drugih se lahko starši postavijo na glavo, pa bo otrok vseeno jedel kot ptiček. Naloga staršev je, da skušajo poskrbeti za čim bolj raznoliko in zdravo prehrano otrok.
A če otrok dolgo ne želi zaužiti nič drugega kot mandarine, čokolino in pašteto, bodo starši zelo neješčega otroka še kako veseli, da pojé vsaj to. Če pa imajo starši otroka, ki ga je zaradi njegovega zdravja dobro malce nadzirati, da vendarle ne bi pojedel preveč, potem morajo pri njem poskrbeti za zdravo mero, saj so zanj odgovorni. Drugi pa svoje pripombe o prehrani tujih otrok zadržimo zase.
Preberite še:
Starševstvo v digitalni dobi: vzgajate sirote, izobčence ali dediče?
Niste prestrogi do otrok? Kako razvajene otroke imate!
V današnjem svetu, ki promovira ugodje in zadovoljitev lastnih potreb na vsakem koraku, ni lahko vzgajati otrok. Želimo jim namreč privzgojiti občutek za realne potrebe njih samih in drugih, želimo pa tudi, da bi znali nadzorovati tiste vzgibe v sebi, ki ne prispevajo k dobremu.
Če so se generacije pred nami jezile zaradi preveč avtoritarne vzgoje, dandanes vse naokrog lahko vidimo pasti, v katere vodi preveč permisivna vzgoja. Taki otroci namreč odraščajo v ljudi, s katerimi je lahko manipulirati in ki ne prenesejo besedice ne. Presojo o tem, kako strogo ali popustljivo bodo vzgajali svoje otroke, moramo prepustiti staršem.
Ne pozabimo tudi, da smo kot slučajni opazovalec (neke konfliktne situacije med starši in otroki) videli le delček, izsek, in da nikakor nimamo vpogleda v celotno družinsko življenje mlade družine, zato tudi nimamo pravice presojati posameznega koraka na njeni poti.
Preberite še:
“Starši postajajo sitni taksisti, otroci pa neustvarjalne ovce”
Preberite še:
Oče mora biti tudi zoprn, ker pri otrocih ne zbira všečkov
Preberite še:
10 razlogov, zakaj je (večinoma) prav fajn živeti z mamo/taščo
