Pred poroko je dobro pozdraviti čustvene raneSveti Avguštin je dejal, da ko človek razkrije svoje napake, jih Bog pokrije. Kadar pa človek svoje napake skriva, takrat jih Bog razkrije, in kadar človek svoje napake prizna, jih Bog pozabi. K temu lahko dodam še, da jih – o, kako čudovito – pozdravi!
Prepričana sem, da bi si prihranila veliko bolečin in da se ne bi ločila, če bi mi v mladosti kdo spregovoril o čustvenih ranah in mi pokazal, kako se jih da pozdraviti. Verjetno to velja za veliko večino parov.
Preberite še:
“Naša družina ni idealna, smo tudi neorganizirani, kaotični, glasni.”
Danes je v zakonska ljubezen v veliki krizi, pa ne zato, ker bi ljubezni manjkalo, ampak zato, ker pari pred oltar stopajo čustveno ranjeni. Se pravi, da oba v zakon prineseta veliko volje do ljubezni, hkrati pa bogato doto ran, ne da bi se tega sploh zavedala.
Predstavljam si, da so pari verjeli, da bo njuna ljubezen zadoščala za vse življenje. In dejansko je tako, kajti ljubezen ni le stvar volje, ampak izhaja iz neusahljivega izvira, Boga.
Res pa je tudi, da ranjeno srce ljubi, kakor zna. Na splošno to ni najbolj zdravo in na koncu prizadene tistega, ki ga najbolj ljubi.
Zato bi parom, ki so pred poroko, svetovala, naj se ne zadovoljijo s šolo za zakon, da izpolnijo pogoje za cerkveno poroko, ampak naj naredijo kaj več.
Preberite še:
Deček, ki spreminja razpravo o splavu
Zdrav zakon se začne z močno zaroko. Moški in ženska v odnos običajno stopita vsak s svojo zgodovino, ki ni brez ran. Te rane morata prepoznati in jih pozdraviti, da bi lahko v zakonu v polnosti ljubila.
Za notranjo ozdravljenje je najboljše stanje samskost. Ko človek svoje srce kar najbolje mogoče pozdravi, je lahko resnični dar za osebo, s katero stopi v odnos in zvezo. Šele takrat lahko drugemu podari tisto najboljše, kar nosi v sebi. In zato si je treba vzeti čas. To je tudi zelo pogumno in plemenito dejanje, pa tudi znamenje osebne zrelosti in globoke ljubezni do osebe, kateri boš nekoč pomenil/a največ.
Kako prepoznati svoje rane?
Obstaja kar veliko znakov:
- pretiran strah, da nas bo partner zapustil,
- pomanjkanje kompromisov,
- potreba po nadzoru,
- nerazumno ljubosumje ali negotovost,
- nizka samopodoba,
- jeza, tesnoba, depresivnost,
- jeza na Boga,
- pomanjkanje veselja, miru in potrpljenja,
- nagnjenost k fizičnemu, verbalnemu ali čustvenemu nasilju,
- odvisnost od pornografije, kemičnih substanc, alkohola, iger ipd.,
- nagnjenost k nezvestobi,
- težava s tem, da bi živeli čist in vzdržen odnos.
Druga pomembna stvar je zavest o tem, da, kadar smo ranjeni, iščemo nekoga, ki bo nadomestil naš primanjkljaj. Na primer, če smo kot otroci prejemali ljubezen, zaščito in nežnost, a smo bili ranjeni zaradi pomanjkanja pozornosti in motivacije, pri iskanju partnerja nezavedno mislimo: jaz ti bom nudil/a ljubezen in zaščito, ti pa mi boš dajal/a pozornost in motivacijo.
Preberite še:
Si želite bolj harmoničnega vzdušja med otroki?
Človek navzven vedno išče to, česar mu primanjkuje, z drugo osebo bi rad pozdravil svoje rane, kar je resna napaka. Za ozdravljenje svojih ran je odgovoren posameznik sam. Vsaka rana, ki je ne prepoznamo, ne sprejmemo in ne pozdravimo, bo postala samouničevalna.
Zakaj je tako pomembno, da rane pozdravimo še pred poroko? Razlogov je veliko, a osrednji je ta, da če tega ne naredimo, imamo več možnosti, da v zakonu naredimo kaj hudo narobe.
Čudovito je, da se bosta poročila, a prej si v imenu ljubezni naredita uslugo in se prej čustveno pozdravita!
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar
Preberite še:
30.000 lampijončkov v poklon Devici Mariji
Preberite še:
“Nameravate imeti še kakšnega otroka?”
Preberite še:
Ali je pletenje nova joga?
